Jedro

Tožnica je pravilno oblikovala zahtevek, s tem, ko je zahtevala izročitev izpraznjene nepremičnine v korist vseh dedičev, četrto toženec, za katerega se je ugotovila dedna nevrednost, pa ne zatrjuje, da bi imel kakršna koli upravičenja iz zapuščine, prve trije toženci pa so tretje osebe.

Glede na dejstvo, da toženci niso izkazali nobene pravne podlage, na kateri bi izkazali upravičenje do bivanja oziroma uporabe hiše, v sodni praksi pa je enotno stališče, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo z uporabo tretji osebi potrebno soglasje vseh solastnikov, zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega lastnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. tč. izreka) potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka in četrto tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da so se toženci dolžni v roku petnajstih dni izseliti iz hiše na naslovu Ulica 16, nepremičnina – št. stavbe 100, k. o. X, parc, št. 889, k. o. X, ID znak: ... ter jo prosto oseb in stvari izročiti dedičem po pokojni B. B. (I), da se zavrne, kar je tožnica zahtevala drugačne (II), da se četrto tožencu prepoveduje tretjim osebam dovoljevati uporabo hiše brez soglasja ostalih dedičev po pokojni B. B. (III), da so toženci dolžni povrniti tožnici pravdne stroške v višini 836,97 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (IV), da se predlog četrto toženca za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavrže (V).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Četrto toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zoper I., III. in IV. tč. izreka sodbe in sklepa ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da sodbo in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica ni aktivno legitimirana. Lastnici nepremičnine sta pokojna B. B., ki je lastnica do 65/100, in C. C., ki je lastnica do 35/100. S trenutkom smrti zapustnice je lastništvo nepremičnine prešlo na njene dediče, to je na tožnico in na morebitne nujne dediče. Solastninska pravica je urejena v določbah prvega odstavka 65. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), prvega odstavka 66. člena SPZ, tretjega odstavka 66. člena SPZ in petega odstavka 67. člena SPZ.1 Glede na te zakonske določbe in sodno prakso, ki solastnike šteje za nujne sospornike, in ker narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica s tožbo, terja enotno obravnavo vseh solastnikov, gre v konkretni pravdni zadevi za nujno sosporništvo, kar pomeni, če tožbe ne vložijo vsi solastniki, je tožba nesklepčna.

4. Tožnica tudi ni predložila dokaza, da se s tožbo, da se mora četrto toženec izseliti, strinja solastnica C. C. Zahtevek za izselitev tožencev iz stanovanja v stanovanjski hiši, ki je v solasti več oseb, sodi med posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini, ker gre za določitev načina rabe stanovanjske hiše. Za te posle je potrebno soglasje vseh solastnikov.

5. Zmotna je odločitev o stroških postopka. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi zgolj ponovila navedbe iz tožbe.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

6. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede kršitev postopka**_

7. Pritožba opredeljeno ne navede kršitev postopka, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje v postopku, pritožbeno sodišče pa na podlagi uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka.

_**Glede uporabe materialnega prava**_

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga je navedlo in citiralo v sodbi in sklepu, zato se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje na materialnopravne določbe iz sodbe in sklepa sodišča prve stopnje, kakor tudi na določbe SPZ, ki jih je četrto toženec citiral v pritožbi.2 _**Dejanske ugotovitve v postopku**_

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica hči, četrto toženec pa sin pokojne B. B., po kateri teče zapuščinski postopek II D 548/2019 pred Okrajnim sodišče v Ljubljani, da je pokojna B. B. lastnica do 65/100 stanovanjske hiše, da je C. C. solastnica hiše v deležu 35/100, da v postopku dedovanja po pokojni B. B. še ni bil izdan sklep o dedovanju, da je bilo z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 240/2020, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe Višjega sodišča I Cp 837/2021 z dne 25. 5. 2021, odločeno, da se pisna oporoka pred pričami z aneksom z dne 29. 12. 2018 oporočiteljice B. B. razveljavi in da je četrto toženi dedno nevreden po zapustnici B. B., da je bila v zapuščinskem postopku razglašena oporoka, katero sta tožnica in četrto toženec priznala kot pravno veljavno in po kateri je dedinja 65/100 hiše tožnica, da toženci niso izkazali pravne podlage za bivanje v hiši, da je tožnica pred pravdo pozvala tožence, da se izselijo iz hiše. _**Presoja pritožbenega sodišča**_

10. V postopku, v katerem solastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari ali uveljavlja kolektivno terjatev, je pomembno, ali so interesi ostalih skupnih solastnikov zavarovani s pravilno oblikovanim tožbenim zahtevkom, s katerim se varujejo lastninsko pravni interesi vseh solastnikov.3 Sklep o dedovanju še ni bil izdan, kar posledično pomeni, da v zapuščinskem postopku še ni bilo ugotovljeno, kdo vse spada v krog dedičev. Nobenega dvoma pa ni, da tožnica sodi v dediščinsko skupnost po zapustnici kot njena zakonita dedinja prvega dednega reda in kot oporočna dedinja, s tem, da v tem postopku zahteva izročitev izpraznjene nepremičnine v korist zapuščine oziroma v korist vseh dedičev. V sodni praksi ni sporno, da ko eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, lahko zahteva le vrnitev stvari v zapuščino (kar zahteva tudi tožnica v konkretni pravdi), ne pa njene izročitve njemu kot dediču in ker gre za pozitivno aktivno ravnanje v korist vseh udeležencev materialnopravnega razmerja oziroma v korist dediščinske skupnosti, udeležba vseh dedičev ni nujna. Tožnica je zato pravilno oblikovala zahtevek, s tem, ko je zahtevala izročitev izpraznjene nepremičnine v korist vseh dedičev, četrto toženec pa ne zatrjuje, da bi imel kakršna koli upravičenja iz zapuščine, prve trije toženci pa so tretje osebe. Odločilno torej je, da je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je tožnica izkazala, da je dedinja po pokojni B. B., in da četrto toženec ni več dedič v zapuščinskem postopku, glede na pravnomočno zamudno sodbo I P 240/2020. 11. Srž pritožbenih navedb je, da bi tožnica morala predložiti soglasje solastnice C. C.,4 da se strinja s tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavlja tožnica. Glede na dejstvo, da toženci niso izkazali nobene pravne podlage, na kateri bi izkazali upravičenje do bivanja oziroma uporabe hiše, v sodni praksi pa je enotno stališče, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo z uporabo tretji osebi potrebno soglasje vseh solastnikov, zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega lastnika.5

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pripravljalna vloga tožnice ni bila potrebna. Prav nasprotno. Tožnica je s to vlogo odgovorila na navedbe tožencev iz odgovora na tožbo, še posebej glede ugovora aktivne legitimacije, zato je sodišče prve stopnje te stroške odvetniških storitev tožnici utemeljeno priznalo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

14. Četrto toženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

15. Odgovor na pritožbo ni bil potreben, glede na vsebinske razloge, s katerimi je tožnica izpodbijala pritožbene navedbe, zato mora tožnica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Pritožba te zakonske določbe tudi citira – glej drugi odstavek I. tč. str. 3 pritožbe. 2 Pritožbeno sodišče še dodaja, da aktivna legitimacija tožnice temelji (tudi) na 100. členu SPZ, ki določa: „Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari.“ 3 Glej VS RS II Ips 145/2018 in II Ips 83/2021. 4 S tem, da toženci ne zatrjujejo, da bi imeli soglasje C. C. za bivanje v hiši. 5 Glej VSL I Cp 538/2019, II Ips 36/2019, II Ips 144/2019 in II Ips 482/2000 in druge.