Jedro

Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne dokumentacije ni zmogla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 8. 4. 2016 potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 1086/2011-2 z dne 27. 7. 2011, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 129.294,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2008 in izvršilne stroške v znesku 333,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2011 dalje, v 1. in 3. točki izreka v veljavi (I. točka izreka). Pobotni ugovor tožene stranke, da ji je tožeča stranka dolžna plačati 129.294,51 EUR s pripadki, je zavrnilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 5.131,95 EUR, v 15 dneh od dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka). S popravnim sklepom je popravilo le pravni pouk sodbe.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 13. 10. 2006 sklenili Pogodbo št. MO/06/108 (A3), s katero se je tožeča stranka toženi stranki kot investitorju zavezala za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta V. L. po načelu "ključ v roke" (Pogodba). Tožeča stranka je dela obračunavala po situacijah (A8 - A15). Tožena stranka je vse situacije potrdila in v večini plačala, zadržala pa je 10 % vrednosti obračunanih del po posameznih situacijah, odpadlih na stanovanjski del, pri zadnjih treh situacijah pa tudi 10 % vrednosti obračunanih del, odpadlih na poslovni del. Tožeča stranka je zato terjala še neplačana izvedena dela, skupaj plačilo 129.294,51 EUR s pripadki. Tožena stranka je tekom postopka postavila pobotni ugovor, s katerim je v pobot uveljavljala terjatev, ki ji je nastala, ker tožeča stranka ni izvedla vseh del po Pogodbi oziroma jih je izvedla pomanjkljivo, nekatera dela pa je izvedla z napako.

6. V obravnavanem sporu je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka za odpravo istih napak že unovčila bančno garancijo št. 48179/90 v znesku 424.896,31 EUR, sodišče prve stopnje pa ni sledilo njenim dokaznim predlogom v zvezi s tem zatrjevanim dejstvom. Izvedlo je le dokaze, ki se nanašajo na sporno vprašanje upravičenosti zadržanja 10 % vrednosti obračunanih del. 7. Z namenom ugotavljanja ali so bila izvedena vsa dela in ali so bila katera izvedena z napako, je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca. Navedeni na postavljena vprašanja ni mogel v celoti odgovoriti, saj za to ni imel na voljo vse potrebne dokumentacije. Da bi to lahko storil, bi moral imeti na voljo projektno dokumentacijo (PGD, PZI) in popis del, na podlagi katerega je bila določena cena izvedenih del (1. člen Pogodbe). Popis del naj bi bil razviden iz priloge 3 Pogodbe in prilog 1 Dodatka št. 2 in 3 k Pogodbi. Navedenih prilog stranki v spis nista priložili. Tožeča stranka je pojasnila, da z njimi ne razpolaga, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča in dejstvu, da je izvedenec zaslišan izrecno opozoril, da brez ustrezne dokumentacije ni mogoče ugotoviti vrednosti del brez napake in z napako (640. člen v zvezi s 660. členom OZ), vpogleda v navedeno dokumentacijo ni predlagala oziroma se niti ni opredelila do tega, ali z navedeno dokumentacijo razpolaga, ali da z njo zaradi kakršnihkoli razlogov ne razpolaga. Iz določila 13.10. Pogodbe izhaja, da bi tožena stranka kot naročnik s projektno dokumentacijo morala razpolagati, saj je ona tista, ki je bila dolžna izvajalcu pravočasno nuditi vso potrebno projektno dokumentacijo. Tožena stranka tudi v obravnavani pritožbi ni pojasnila, zakaj potrebne dokumentacije ni priložila v spis, temveč je, konkretizirano zgolj v zvezi z ugotavljanjem napake pomanjkljive zvočne izolativnosti vgrajenih oken, še vedno vztrajala pri opravi ponovnega ogleda objekta, pri čemer naj bi izvedencu tokrat omogočila vstop v posamezna stanovanja, s čimer se pri prvem ogledu izrecno ni strinjala (ker gre za kupce stanovanj višjega cenovnega razreda oziroma luksuznih stanovanj).

8. Glede na to, da je izvedenec na izrecno vprašanje pojasnil, da tudi s ponovnim ogledom ne bo mogoče ugotoviti vrednosti izvedenih del z napako in brez napak ter posledično tudi ne za koliko je treba zaradi napak znižati plačilo, je sodišče prve stopnje utemeljeno predlog za opravo ponovnega ogleda zavrnilo. Ključno je namreč, da iz dostopne dokumentacije ni razvidno, kako bi morali biti izvedeni določeni detajli (npr. glede montaže oken, kakšna montaža je bila predvidena), kakšne kvalitete in na kakšni podlagi, zato dejanske izvedbe ni mogoče primerjati s tem, kakšna bi izvedba morala biti in posledično tudi ni mogoče ugotoviti manjvrednosti izvedenih del. Glede na navedeno je neutemeljeno tudi sklicevanje tožene stranke na zapisnik o ugotovitvi napak z dne 21. 4. 2010 (A70). Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da iz tega zapisnika res izhaja strošek nekaterih napak, vendar pritožnica zmotno meni, da bi se lahko zgolj na podlagi tega ugotovila manjvrednost del zaradi napak. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedenskega mnenja kot že rečeno ugotovilo, da bi bilo to mogoče zgolj ob vpogledu v projektno dokumentacijo (PGD, PZI) in popis del. 9. Iz istega razloga, ker brez ustrezne dokumentacije ni mogoče ugotoviti manjvrednosti izvedenih del, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje za ugotovitev ustrezne montaže oken in njihove ustrezne zvočne izolativnosti moralo postaviti izvedenca ustrezne stroke. Po mnenju pritožnice bi namreč moralo sodišče v okviru dokaznega predloga tožene stranke po postavitvi izvedenca gradbene stroke, postaviti za to (merjenje zvočne izolativnosti oziroma hrupa) ustreznega strokovnjaka. Ne drži, da dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke obsega tudi dokazni predlog za postavitev izvedenca druge stroke (za merjenje hrupa). Tožena stranka je bila na naroku 9. 2. 2016, na katerem je bil zaslišan izvedenec gradbene stroke, ki je pojasnil, da meritve hrupa opravljalo posebej za to pooblaščene organizacije seznanjena, da slednji ni usposobljen za merjenje hrupa, zato je imela priložnosti na tem naroku predlagati postavitev izvedenca ustrezne stroke, česar ni storila, zato je s predlogom po postavitvi tega izvedenca v pritožbi prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer pa so bile glede napake pomanjkljive zvočne izolativnosti oken trditve in dokazi tožene stranke pomanjkljivi. Na splošno je zatrjevala pomanjkljivo zvočno izolativnost vseh vgrajenih oken, predložila pa zgolj meritve za stanovanje v zgornjem nadstropju (penthouse), pri čemer dokumentacije o tem, kakšna okna (kakšne kvalitete) naj bi sploh bila vgrajena in s kakšno montažo (način montaže) ni predložila, zato odgovora na vprašanje, ali je sploh šlo za napako in za koliko je vrednost del posledično nižja, ni bilo mogoče dati, nasprotne pritožbene trditve pa so neutemeljene.

10. Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne (projektne) dokumentacije ni zmogla.

11. V zvezi z očitkom o neizvedbi nekaterih del niso utemeljene pritožbene navedbe, da izvedenec ni mogel ugotoviti, ali je tožeča stranka izvedla vsa dela zato, ker ni imel na voljo gradbenega dnevnika in gradbene knjige, ki jih je bila dolžna voditi tožeča stranka. Iz izvedenskega mnenja in izpovedbe zaslišanega izvedenca nedvomno ne izhaja, da na vprašanje o neizvedenih delih in njihovi vrednosti ni mogel odgovoriti, ker ni pridobil gradbenega dnevnika in gradbene knjige. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da so bila dela po Pogodbi dokončana, čemur je sodišče prve stopnje sledilo. Pri tem se je sklicevalo na klavzulo "ključ v roke". Navedena klavzula pomeni, da pogodbena cena obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo (negativni odmik od dejansko izvedenih del in tistih, ki so bili predvideni ob sklenitvi pogodbe, pogodba pa je v celoti izpolnjena). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo za sporni objekt po opravljenem tehničnem pregledu izdano uporabno dovoljenje in 22. 8. 2008 potrjena (brez pripomb) končna situacija, novembra 2008 pa je prišlo do primopredaje objekta. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo glede na klavzulo "ključ v roke" delo tožeče stranke dokončano, morebitna manjkajoča dela pa ne vplivajo na pogodbeno ceno, razen v primeru, ko je cena določena kot cena na enoto, kar pa v obravnavanem primeru, klub temu, da so bila z dvema Dodatkoma (št. 2 in 3) k Pogodbi dogovorjena dodatna dela, nobena stranka ni trdila oziroma ni trdila, da bi bil zaradi dogovora o izvedbi novih del dogovorjen tudi drugačen način plačila (na enoto).

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev na katero pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje (v zvezi s popravnim sklepom z dne 8. 4. 2016) potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).