Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dolžnik ne navaja dejstev in ne ponuja dokazov, v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine, je bilo treba ugovor zavrniti. Pač pa ima upnik prav, da je samo delno skrčil predlog, zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe, kot je sodišče prve stopnje zmotno odločilo.
Ugovor dolžnice se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
Pritožbi upnika se ugodi, sklep z dne 18.11.1999 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Dolžnica je vložila ugovor proti temu sklepu. Prosi, da upnik preveri vse račune, saj se iz priloženih fotokopij vidi, da so nekateri računi plačani. Sicer pa je plačevala zdravniške preglede in zdravila.
Nato je upnik delno umaknil predlog za izvršbo za plačane račune, to je za glavnico 28.629,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga dalje in predlagal, da sodišče v tem delu izvršbo ustavi, nadaljuje pa za preostalo terjatev po sklepu.
Sodišče prve stopnje je nato izdalo sklep o umiku predloga za izvršbo in ustavilo izvršilni postopek. V izvršbi je zapisalo, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.
Zoper ta sklep vlaga upnik pritožbo in navaja, da ni umaknil predloga, ampak je bil delni umik za znesek 28.629,00 SIT. Predlaga nadaljevanje postopka.
Ugovor ni utemeljen, pritožba upnika pa je utemeljena.
Iz dokazov, katere je predložila dolžnica, izhaja, da je tožnica delno poravnala glavnico po prejemu sklepa o izvršbi. Nato je upnik za plačane zneske izvršilni predlog skrčil (priloga B1, B3 in B4). Za preostalo terjatev pa dolžnica navaja, da ni prejemala nobenih dohodkov in nekaterih računov ni zmogla plačati.
Ker gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je pritožbeno sodišče presojalo zadevo po določbi 62. čl. ZIZ. V delu, v katerem upnik izvršbe ni skrčil, dolžnica ugovora ni obrazložila v skladu s 53. čl. ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo ugovor za neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. čl. ZIZ). Dolžnica namreč ni zatrjevala, da je dolg neutemeljen in o tem ni priložila dokazov.
Ker je sodišče v tem delu pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi (365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Pač pa je treba pritrditi pritožbi upnika, da z vlogo z dne 15.11.1999 (list. št. 4) ni v celoti umaknil predloga za izvršbo in tako je sklep v nasprotju s to listino. Iz sklepa izhaja, da je upnik umaknil predlog, zato je podan razlog iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje naj ugotovi, kaj je upnik dejansko umaknil in nato naj v skladu s predlogom ponovno odloči. Ker stranki pritožbenih stroškov nista priglasili, je ta del izreka odpadel.