Jedro

S tem, ko je sodišče delno ugodilo predlogu predlagatelja, da je ta upravičen s pokrovi iz desk in PVC folijo zaščititi vratne in okenske odprtine na nedograjeni stanovanjski hiši, je odločilo zgolj o nujnih rednih vzdrževalnih delih in ne o investicijskem vlaganju.

Sodišče prve stopnje je kot skupne stroške tega nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki nepravilno štelo tudi stroške postopka obeh udeležencev, saj ti ne predstavljajo skupnih stroškov postopka po 116. členu ZNP, ampak stroške udeležencev nepravdnega postopka po 35. členu ZNP.

Izrek

Pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke se zavrneta in se v izpodbijani 1., 2. in 3. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 2. 2011. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2011 v izpodbijanem delu spremeni tako, da se v 3. točki izreka znesek 1.400,50 EUR nadomesti z zneskom 280,37 EUR, 5. točka izreka se spremeni tako, da nasprotna udeleženka sama trpi svoje stroške postopka v znesku 553,56 EUR ter polovico skupnih stroškov postopka v znesku 140,19 EUR, 6. točka izreka pa se spremeni tako, da se besedilo „razliko stroškov v višini 146,69 EUR“ nadomesti z besedilom „znesek 140,19 EUR“, v preostalem pa se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 2. 2011 delno ugodilo predlogu predlagatelja tako, da je predlagatelj ne glede na sklep o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Celju Z 06/00117 z dne 21. 4. 2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 1898/2006 z dne 15. 2. 2007 upravičen opraviti naslednja redna vzdrževalna dela: na stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. ... k.o. S., zaščititi okna, ki so vgrajena v strešno konstrukcijo z zaporo iz zunanje strani z deskami, čez katere se namesti črna UV stabilizirana PVC folija, zaščititi zunanje stopnišče vhoda v klet s pokrovom iz desk, ki bo nagnjen od hiše stran in preko njega namestiti črno UV stabilizirano PVC folijo, zapreti vratne in okenske odprtine v vertikalnih zidovih s pokrovi iz desk, nameščenih na zunanji strani preko odprtin in fiksiranih z notranje strani na prečne tramiče ter na zemljišču parc. št. ... in ... k.o. S. pred stanovanjsko hišo in po poti do gospodarskega poslopja opravljati redno košnjo, preprečevati zaraščanje poti do stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja ter dostopa do vodnega jaška (števca) in odstranjevati trnje, v preostalem delu pa je predlog predlagatelja za ureditev razmerij med solastnikoma zavrnilo (1. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 15 dni podati soglasje k navedenim nujnim vzdrževalnim delom, sicer bo ta sklep nadomestil njeno soglasje (2. točka izreka). Glede stroškov za navedena nujna vzdrževalna dela je odločilo, da jih nosita oba udeleženca postopka po enakih delih (3. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa si je pridržalo za kasnejše odločanje s posebnim sklepom (4. točka izreka).

Odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka (v delu, kjer je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagatelja) ter v 2. in 3. točki izreka s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V njej navaja, da si je predlagatelj po razpadu njune življenjske skupnosti nepremično premoženje, ki je predmet tega postopka, uzurpiral. Ker je poskušal spreminjati nepremičnino, ki med njima še ni razdružena, je izposlovala začasno odredbo za preprečitev samovolje predlagatelja. Nadalje navaja, da je objekt povsem uničen, zakaj je temu tako pa je jasno zgolj predlagatelju, ki je posestnik nepremičnine. Ostrešni konstrukciji sicer res manjka okensko krilo, vendar je le-to nekoč že obstajalo, izginilo pa je v času, ko je predlagatelj tisti, ki objekt hasnuje. Sodišče je nekritično sledilo predlogu predlagatelja, ob tem pa je spregledalo, da Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) glede vgradnje oken in vrat predvideva investicijska dela. Nerazumljivo je, zakaj sodišče solastnika sili v dokončanje objekta z nameščanjem nečesa, kar nikoli ni obstajalo. Nasprotna udeleženka nima interesa investicijsko vlagati v objekt, ki si ga je uzurpiral predlagatelj, ob čemer je v teku postopek za razdružitev solastnega premoženja. Objekt je nedograjen, nima uporabnega dovoljenja in zaradi tega namenske funkcije sploh ni mogoče izvajati. Nadalje navaja, da je nejasen zapis v izreku sklepa, da se zaščitijo okna, ki so vgrajena v strešno konstrukcijo, saj okvir, vgrajen v nepremičnino že obstaja, manjka le drugi del. Nadalje je nejasno, kaj predstavlja zapora iz zunanje strani z deskami in zapora zunanjega stopnišča vhoda v klet. Prav tako je nejasno zakaj je sodišče ugodilo predlogu predlagatelja v zapiranju vratnih in okenskih odprtin v vertikalnih zidovih, saj teh zapor nikoli ni bilo, po mnenju izvedenca pa odprtine niso vzrok za zamakanje hiše, ker ima objekt velik napušč. V objektu pa tudi ni ničesar kar bi bilo mogoče odnesti, zato zapiranje odprtin zagotovo ni nuja. Sodišče pa tudi ni opredelilo koliko in katere vratne in okenske odprtine je treba zapreti s pokrovi iz desk. Nadalje navaja, da je nejasen pojem redna košnja, saj ostaja odprto vprašanje vrednotenja in količine dela. V primeru, da bi bila odločitev sodišča o nujnih vzdrževalnih delih utemeljena, pa bi za izvedbo del nasprotna udeleženka predhodno potrebovala predstavitev del in stroškov, da bi bilo mogoče material in storitve plačevati po izdanih računih sprejemljivih izvajalcev del. Potrebno bi bilo pridobiti tri ponudbe, da bi se ob primerjavi izbralo najbolj gospodarno varianto. Odločitvi sodišča nasprotuje tudi s tehničnega vidika, saj zaščita oken, kot je opredeljena v izpodbijanem sklepu, glede na konfiguracijo kritine ne bi preprečila zatekanja meteorne vode v objekt. Nepojasnjeno je nadalje razmerje med sklepom o začasni odredbi, ki prepoveduje kakršne koli posege v nepremičnino in izpodbijanim sklepom, ki jih dovoljuje. Obstaja tudi nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu, ko sodišče obrazloži, da izvedencu v mnenju oz. sodišču v odločbi ni potrebno kvantificirati materiala, potrebnega za predvidena dela, hkrati pa sodišče nasprotno udeleženko zavezuje k plačilu nečesa, kar ni kvantificirano. Sodišče je z zavrnitvijo dokaznega predloga nasprotne udeleženke za ogled nepremičnin storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zahteva povrnitev vseh stroškov postopka, tudi pritožbenih, ker je očitno, da jih predlagatelj povzroča krivdno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo je predlagatelj nasprotoval navedbam nasprotne udeleženke in pritožbenemu sodišču predlagal zavrnitev pritožbe.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 2. 2011 je pravočasno pritožbo vložil tudi predlagatelj in sicer le zoper zavrnilni del v točki 1 izreka. Navaja, je sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog v delu, ki se nanaša na gospodarsko poslopje. Odločilnega pomena je namreč, da predlagatelj v njem živi, bivanje v takšni stavbi pa je nevarno. Na poslopju je zgolj potrebno zamenjati nekaj desk in ojačati posamezne vezi med tramovi, kritina pa se lahko nadomesti z rabljeno, ki je zastonj, zato predlagana dela ne predstavljajo investicijskega vzdrževanja, ampak le tekoče vzdrževanje. Predlagatelj si prizadeva pridobiti vsaj dovoljenje za zamenjavo dotrajanih delov ostrešja gospodarskega objekta, saj sam ne sme poseči v solastno nepremičnino z lastnim delom in brezplačnim materialom. Pritožbenemu sodišču predlagal, da v izpodbijanem delu spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se dovolijo tudi najnujnejša vzdrževalna dela na gospodarskem poslopju.

Pritožbi nista utemeljeni.

Predlagatelj neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi predloga za ureditev razmerij med solastnikoma v delu, ki se nanaša na predlagana nujna vzdrževalna dela na gospodarskem poslopju. Odločilnega pomena je na podlagi mnenja izvedenca gradbene stroke sprejeta ugotovitev sodišča prve stopnje, da je kakršna koli sanacija tega objekta, upoštevaje njegovo trenutno stanje, ekonomsko nesmotrna. Okoliščina, da predlagatelj v tem poslopju prebiva, ne more biti upoštevana, saj ob dejstvu, da objekt ne izpolnjuje niti minimalnih standardov in pogojev za bivanje v njem, nasprotni udeleženki kot solastnici nepremičnin v okviru postopka za ureditev razmerij med solastniki ni mogoče naložiti prispevanja k vzdrževanju objekta, ki je po strokovni oceni izvedenca zaradi dotrajanosti materialov primeren le še za rušenje, kot je svojo odločitev prepričljivo utemeljilo sodišče prve stopnje. Ocena predlagatelja, da temu ni tako, in navedbe, da je na gospodarskem poslopju zgolj potrebno zamenjati nekaj desk, ojačati posamezne vezi med tramovi ter nadomestiti dotrajano kritino z rabljeno, ki je zastonj, pa strokovne ocene izvedenca, ki je ocenil, da bi bilo treba zaradi zelo slabega stanja strešne kritine in ostrešja le-to kvečjemu v celoti zamenjati, kar pa bi pomenilo ekonomsko nesmotrno investicijsko vzdrževanje, ne uspe omajati. Ob navedenem je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za ureditev razmerij med solastnikoma v tem delu neutemeljen, ker ne gre za posel v zvezi z rednim upravljanjem, ki bi bil nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, materialnopravno pravilen, zato ga je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno zavrnilo.

Nasprotna udeleženka neutemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da si je nepremičnine uzurpiral predlagatelj, ki naj bi sam nosil odgovornost za obstoječe slabo stanje objektov in zemljišča, glede na to, da je posestnik nepremičnin, nadalje, da je izposlovala začasno odredbo za preprečitev samovolje predlagatelja, ker je ta poskušal spreminjati nepremičnino, ki med njima še ni razdružena, nadalje, da si je predlagatelj izmislil ta postopek zato, da bi ji povzročal škodo, za odločanje o predlogu za ureditev razmerij med solastniki niso pravno pomembne. Odločilnega pomena v tem nepravdnem postopku je namreč, da se ob dejstvu, da med solastniki ni bilo doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini (prvi odstavek 112. člena ZNP v zvezi s tretjim odstavkom 67. člena SPZ in z 10. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1), ugotovi, ali gre za takšne vrste posel. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da ima vsak solastnik v skladu z določbami ZNP pravico sprožiti postopek za ureditev razmerij med solastniki, ki ima podlago v njegovih (so)lastninskih upravičenjih (66. in 67. člen SPZ), zato ne gre za zlorabo pravic, kot to neutemeljeno skuša prikazati nasprotna udeleženka. Predlagatelj kot solastnik namreč ni dolžan zaradi nasprotovanja drugega solastnika - nasprotne udeleženke, in prepovedi, izhajajoče iz začasne odredbe z dne 21. 4. 2006, opr. št. Z 117/2006, ter dejstva, da postopek razdružitve solastnega premoženja teče že dalj časa, trpeti propadanja in zmanjševanja vrednosti njemu solastnih nepremičnin, ki izvira iz opustitve opravljanja poslov v zvezi z rednim upravljanjem, ki so nujni za redno vzdrževanje solastnih nepremičnin. Tudi sicer pa je v interesu nasprotne udeleženke kot solastnice nepremičnin, da se (upoštevaje tudi dejstvo, da je med udeležencema postopka v teku postopek za razdružitev solastnega premoženja) prepreči propadanje nepremičnin in zniževanje njihove vrednosti, ki bi izviralo iz neopravljanja poslov v zvezi z rednim upravljanjem, ki so nujni za redno vzdrževanje.

Glede očitka, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu predlagatelja in spregledalo, da vgradnja oken in vrat po ZGO-1 predstavlja investicijska dela, je pojasniti, da je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja sledilo opirajoč se na mnenje izvedenca gradbene stroke, ki ga je ocenilo kot strokovno argumentiranega in prepričljivega, pri tem pa ni odločilo o vgradnji oken in vrat, kot to neutemeljeno navaja nasprotna udeleženka, temveč zgolj o (zasilnem) zaprtju okenskih in vratnih odprtin, skozi katere v objekt prihajata voda in sneg ter je omogočen dostop oseb in živali, kar pa ne predstavlja investicijskega vzdrževanja. Neutemeljeni so tudi nadaljnji očitki nasprotne udeleženke, da jo sodišče prve stopnje sili k dokončanju objekta z nameščanjem nečesa, kar nikoli ni obstajalo, saj v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje odločilo zgolj o zaprtju odprtin na nedokončani hiši kot o nujnih rednih vzdrževalnih delih, ne gre za dokončanje objekta.

Pritožbene navedbe, da objekt nima uporabnega dovoljenja in da zaradi tega ni mogoče izvajati namenske funkcije, ki tudi sicer ni v tem, da se v objektu skladiščijo razni materiali, da bi nasprotna udeleženka predhodno potrebovala predstavitev del in stroškov, da bi bilo potrebno v ta namen pridobiti tri ponudbe ter da je odločitev sodišča prve stopnje zgrešena tudi v tehničnem smislu, predstavljajo nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi sicer pa vzdrževanje stvari za dosego njenega namena (tretji odstavek 67. člena SPZ) v obravnavanem primeru pomeni vzdrževanje v smislu ohranjanja stanja nedograjenega objekta, ki je v končni fazi namenjen izgradnji stanovanjske hiše in bivanju v njej.

Neutemeljeno nasprotna udeleženka sodišču prve stopnje očita absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Nujna redna vzdrževalna dela, kot so navedena v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, so namreč dovolj določno opredeljena, upoštevaje predvsem dejstvo, da gre v obravnavanem primeru za oblikovanje pravnega razmerja v nepravdnem postopku, ko se z izpodbijanim sklepom zgolj nadomesti manjkajoče soglasje solastnika za opravo poslov v zvezi z rednim upravljanjem, ki so nujni za redno vzdrževanje solastnih nepremičnin. Ob ugotovljenih dejstvih, da ima nedograjen objekt nezaščitene vratne in okenske odprtine, je izrek izpodbijanega sklepa o zaščiti oken, vgrajenih v strešno konstrukcijo, z zunanjo zaporo z deskami in UV stabilizirano PVC folijo, nadalje o zaščiti zunanjega stopnišča vhoda v klet s pokrovom iz desk, nagnjenim stran od hiše, in UV stabilizirano PVC folijo, nadalje o zaščiti vratnih in okenskih odprtin v vertikalnih zidovih s pokrovi iz desk, nameščenih na zunanji strani preko odprtin, z notranje strani pa fiksiranih na prečne tramiče ter o redni košnji zemljišča s parc. št. ... in ... pred stanovanjsko hišo in po poti do gospodarskega poslopja, kot je opisana dela kot nujna redna vzdrževalna dela opredelil izvedenec gradbene stroke, jasen in dovolj določen. Zato so pritožbeni očitki o nejasnostih v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa neutemeljeni. Pritožbeni očitek, da obstaja nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu, ko sodišče obrazloži, da izvedencu v mnenju oz. sodišču v odločbi ni potrebno kvantificirati materiala, potrebnega za predvidena dela, hkrati pa sodišče nasprotno udeleženko zavezuje k plačilu nečesa, kar ni kvantificirano, pa ni konkretiziran, saj pritožnica ni pojasnila, s katero listino v spisu naj bi obstajalo zatrjevano nasprotje.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nasprotne udeleženke, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko ni ugodilo njenemu dokaznemu predlogu za ogled nepremičnin zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje je na straneh 6 in 9 izpodbijanega sklepa prepričljivo obrazložilo, zakaj ni sledilo temu dokaznemu predlogu, tudi sicer pa nasprotna udeleženka te kršitve ni uveljavljala takoj, ko je to bilo mogoče, tj. na naroku dne 17. 2. 2011 (286.b člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato je pritožbeno uveljavljanje te kršitve neupoštevno.

Odločitev sodišča prve stopnje o stroških za v točki 1 izreka izpodbijanega sklepa navedena nujna vzdrževalna dela, ki sta jih dolžna nositi oba udeleženca postopka po enakih delih, je prav tako pravilna, v skladu s 115. členom ZNP, zato se nasprotna udeleženka v zvezi s temi stroški neutemeljeno sklicuje na uporabo krivdnega načela.

Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke in predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem delu (tj. 1., 2. in 3. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 2. 2011 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške, ki jih je priglasila v pritožbi, kot to določa prvi odstavek 35. člena ZNP.

S sklepom z dne 20. 4. 2011 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da znašajo stroški predlagatelja 566,57 EUR (1. točka izreka), stroški nasprotne udeleženke 553,56 EUR (2. točka izreka), skupni potrebni stroški postopka pa, ob upoštevanju stroškov izvedenca v višini 280,37 EUR, znašajo 1.400,50 EUR (3. točka izreka). Sklenilo je, da bo po pravnomočnosti tega sklepa znesek iz 1. točke izreka sklepa izplačan iz sredstev, namenjenih za brezplačno pravno pomoč, na TRR pooblaščenke predlagatelja (4. točka izreka), nadalje, da nasprotna udeleženka sama trpi polovico stroškov postopka v višini 700,25 EUR (5. točka izreka) ter da je dolžna po pravnomočnosti tega sklepa plačati razliko stroškov v višini 146,69 EUR Organu za brezplačno pravno pomoč, v roku 15 dni po prejemu računa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (6. točka izreka).

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje v točkah 3, 5 in 6 (kot to izhaja iz vsebine pritožbe) s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka. V njej navaja, da je ravnanje predlagatelja v nasprotju s temeljnimi načeli, ki izhajajo iz Obligacijskega zakonika. S prevalitvijo stroškovnega bremena ji predlagatelj poskuša povzročati škodo. Navaja, da je sodišče po nepotrebnem dovolilo oblikovanje stališča, da je vrednost spornega predmeta v tej zadevi 2.000,00 EUR, odločitev pa je tudi v škodo proračuna. Poudarja, da stroški posameznega udeleženca nepravdnega postopka ne morejo biti skupni stroški. Ker pa je stroške v konkretnem primeru krivdno povzročil predlagatelj, to pomeni, da bi jih moral v celoti kriti sam skupaj s stroški postopka nasprotne udeleženke. Sodišče je z odločitvijo o tem, ko je predlagatelju zagotovilo brezplačno pravno pomoč, oškodovalo proračun in nasprotno udeleženko. Navaja še, da odločitev o glavni stvari pokaže kakšno je razmerje uspeha v tem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagatelju naloži v plačilo vse stroške postopka, podredno pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V odgovoru na pritožbo je predlagatelj nasprotoval pritožbenim navedbam nasprotne udeleženke in predlagal zavrnitev pritožbe.

Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje kot skupne stroške postopka nepravilno štelo tudi stroške postopka obeh udeležencev. Stroški predlagatelja v znesku 566,57 EUR in stroški nasprotne udeleženke v znesku 553,56 EUR namreč ne predstavljajo skupnih stroškov postopka po 116. členu ZNP, ampak stroške udeležencev nepravdnega postopka po 35. členu ZNP (prim. Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, ČZ Uradni list RS, Ljubljana, 1991, str. 85, 86). Zato skupne stroške postopka predstavljajo zgolj stroški izvedenca v znesku 280,37 EUR, polovico skupnih stroškov postopka (tj. znesek 140,19 EUR) pa je v skladu s 116. členom ZNP dolžna kriti nasprotna udeleženka. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v 3. točki izreka znesek 1.400,50 EUR nadomestilo z zneskom 280,37 EUR, nadalje spremenilo 5. točko izreka tako, da nasprotna udeleženka sama trpi svoje stroške postopka v znesku 553,56 EUR ter polovico skupnih stroškov postopka v znesku 140,19 EUR, 6. točko izreka pa je spremenilo tako, da je besedilo „razliko stroškov v višini 146,69 EUR“ nadomestilo z besedilom „znesek 140,19 EUR“.

V preostalem delu pa je pritožba nasprotne udeleženke neutemeljena. Predlagatelj ima pravico vložiti predlog za ureditev razmerij med solastniki, prav tako je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če za to izpolnjuje pogoje. Nasprotna udeleženka pa nima pravnega interesa za pritožbene navedbe o oškodovanju proračuna in o neutemeljeni dodelitvi brezplačne pravne pomoči, saj s temi odločitvami ni bilo poseženo v njene pravice in koristi. Sicer pa s takšnimi pritožbenimi navedbami nasprotna udeleženka ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve o stroških nepravdnega postopka. Nasprotna udeleženka bi bila v vsakem primeru, ne glede na dejstvo, da je bila predlagatelju odobrena brezplačna pravna pomoč, v skladu s 116. členom ZNP dolžna v sorazmerju z velikostjo svojega deleža na nepremičninah kriti skupne stroške postopka, medtem ko svoje stroške postopka v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP v celoti krije sama. Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema za uporabo krivdnega načela pri odločanju o stroških postopka v skladu s petim odstavkom 35. člena ZNP, saj ob utemeljeni odločitvi sodišča prve stopnje o nujnih vzdrževalnih delih, o katerih je odločilo s sklepom z dne 17. 2. 2011, ob dejstvu, da ima v skladu s 112. členom ZNP vsak solastnik pravico sprožiti postopek za ureditev razmerij med solastniki, kolikor med njimi ni soglasja o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, ni mogoč zaključek, da ji je stroške postopka krivdno povzročil predlagatelj. Tudi zavzemanje nasprotne udeleženke za uporabo načela uspeha pri odločitvi o stroških v tem nepravdnem postopku ni utemeljeno, ker ima ZNP specialne določbe o stroških postopka, zato smiselna uporaba ZPP v obravnavanem primeru ni mogoča. Glede pritožbenih navedb o nepravilni ugotovitvi vrednosti spornega predmeta pa je pojasniti, da je bilo o predlogu nasprotne udeleženke za ugotovitev vrednosti spornega predmeta že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 18. 6. 2009. Po opisanem je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in v izpodbijanem delu (tj. 3., 5. in 6. točki izreka) spremenilo sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2011, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v preostalem delu pa je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).