Jedro

V tranzitnem postopku, ki je poseben carinski postopek, mora carinski zavezanec predložiti blago v nespremenjenem stanju carinskemu organu. Neizpolnitev te obveznosti ima za posledico carinski dolg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici št. U 1863/96-10 z dne 23.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22.11.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice K. z dne 11.4.1996, s katero je ta tožeči stranki obračunala carino in druge uvozne dajatve v znesku 1.407.838.00 SIT za uvoženo blago - 3 kolete rezervnih delov za ladijske diesel motorje. V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 1. odstavka 125. člena Carinskega zakona (CZ, Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) ter na določbo 30. člena Pravilnika o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta (Pravilnik, Uradni list RS, št. 56/95). Navaja, da iz odločbe tožene stranke in podatkov v predloženih upravnih spisih izhaja, da je bilo navedeno blago z enotno carinsko listino Carinske izpostave Š. napoteno namembnemu carinskemu organu Carinski izpostavi Prosta carinska cona K.r (CI PCC), z rokom predaje 11.1.1996. Ker namembni carinski organ CI PCC ni potrdil izstopa blaga iz države, je prvostopni organ tožečo stranko pozval, da predloži dokaze o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka. Kot dokaz je predložila mednarodni tovorni list s prilogami, ki jih je potrdil kapetan motorne ladje S., registrirane v V. na M. Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da ta dokument ni dokaz o pravilnosti izvedbe tranzitnega postopka. Po navedeni določbi pravilnika je tak dokaz dokument, ki ga je potrdil carinski organ, iz katerega je razvidno, da je bilo blago predloženo namembnemu carinskemu organu ali pri pooblaščenemu prejemniku (1. točka 3. odstavka 30. člena) in carinski dokument, ki ga je izdal carinski organ druge države o sprostitvi blaga v prost promet, ali prepis ali fotokopija tega dokumenta; prepis ali fotokopijo mora overiti organ, ki je označen na originalu, organ te države, ali organ Republike Slovenije (2. točka 3. odstavka 30. člena). Dokument mora vsebovati podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga. Kapetan tuje ladje ni pooblaščen prejemnik, ki bi lahko potrdil prejem blaga v smislu 1. točke 3. odstavka 30. člena pravilnika.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Plačilo carine in uvoznih dajatev bremeni samo tisto blago, ki je sproščeno v prost promet na območju Republike Slovenije. Če je blago zapustilo Slovenijo, samo zato, ker to ni potrjeno s strani carinskega organa, ni mogoče šteti, da je bilo dano v prost promet na območju Slovenije. Vztraja, da je potrditev poveljnika ladje na "packing listi" o prejemu blaga verodostojna listina, ki dokazuje, da je bilo blago v tranzitu izročeno tuji ladji in je zapustilo območje Republike Slovenije. Sodišče ni pravilno uporabilo temeljnih načel Zakona o splošnem upravnem postopku - načela materialne resnice in proste presoje dokazov (7. in 9. člen ZUP/86).

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporna ugotovitev, da je bilo blago - 3 tovorki delov ladijskih diesel motorjev, po enotni carinski listini deklarirano kot blago v tranzitu in napoteno CI PCC K. Tranzitni postopek je poseben carinski postopek. V okviru tega postopka se carinsko blago pod carinskim nadzorom prenese bodisi preko carinskega območja ali od enega do drugega kraja na carinskem območju (121. člen CZ). V tem postopku mora carinski zavezanec predložiti blago v nespremenjenem stanju namembnemu carinskemu organu (125. člen CZ). Iz določbe 146. člena CZ izhaja, da ima neizpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz navedenega carinskega postopka za posledico carinski dolg, ki nastane v trenutku, ko bi morala biti obveznost izpolnjena. Sodišče in tožena stranka ugotavljata, to pa izhaja tudi iz predloženih upravnih spisov, da blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu. Da bi predmetno blago predložila namembnemu carinskemu organu tožeča stranka niti ne zatrjuje. Nasprotno, v tožbi sama navaja, da blago ni bilo predano carinskemu organu, temveč je bilo direktno odpeljano na ladjo. To dejstvo pa je, glede na navedene določbe CZ, bistveno tudi za pritožbeno presojo odločitev v tej zadevi. Zato, tudi po presoji pritožbenega sodišča, na drugačno odločitev ne more vplivati zatrjevanje tožeče stranke, da je bilo blago predano tuji ladji.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.