Jedro

Tožnik je zoper svojega skrbnika, to je CSD Šentjur pri Celju, vložil kazensko ovadbo. Zaradi nastalega nasprotja interesov mu je bil postavljen kolizijski skrbnik v skladu z določbo 213. člena ZZZDR. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD Šentjur pri Celju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Center za socialno delo Celje je z odločbo, št. 1221-133/2013-2 z dne 16. 10. 2013 odločil, da bo za A.A. naloge posebnega skrbnika opravil Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Celje po pooblaščeni osebi (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločil, da je naloga posebnega skrbnika zastopati pravice in koristi varovanca A.A. v zadevi opr. št. I Kr 14153/2013, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Celju ter v postopku urejanja BPP v tej zadevi. Odločil je tudi, da v tem postopku ni bilo priglašenih stroškov postopka (3. točka izreka). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sklepom, št. 12007-38/2013/6, prvostopenjski organ določilo kot krajevno pristojni CSD za postopek postavitve kolizijskega oziroma posebnega skrbnika A.A., za zastopanje v prej navedeni kazenski zadevi. CSD Celje je A.A. z navedenim sklepom seznanilo, vendar se A.A. s tem ni strinjal, niti se z njegovo postavitvijo ni strinjala B.B. Vsled navedenega ju CSD ni spraševal, koga predlagata kot skrbnika za poseben primer. S postopkom postavitve posebnega skrbnika svojemu očetu je bila seznanjena tudi C.C., ki pa zaradi oddaljenosti ni bila pripravljena prevzeti naloge. Ker je CSD ugotovil, da je A.A., dokler mu je odvzeta poslovna sposobnost in je oseba pod skrbništvom, v prej navedeni zadevi treba postaviti posebnega skrbnika, je odločil, da bo v navedeni zadevi, v skladu s prvim odstavkom 185. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), opravljal nalogo sam.

2. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je z odločbo 12007-58/2013/2 z dne 10. 1. 2014, pritožbo A.A. kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Tožnik vlaga tožbo zato, ker se preprečuje kazenski postopek zoper odgovorne in službene osebe CSD X. in pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločba izdana z namenom storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja v tožnikovo škodo. Temu dejanju se je pridružil tudi drugostopenjski upravni organ, ki je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. V nadaljevanju pojasnjuje, da sta Č.Č. in D.D., kot tožilca v Kranju in Ljubljani, prikrivala kazniva dejanja storjena v njegovo škodo s strani ZPIZ Kranj in ZZOE Kranj. Navaja podatke za svoje trditve in pojasnjuje, da mu želi tožena stranka naklepno preprečiti preiskovalna dejanja v zadevi Okrajnega sodišča v Celju I Kr 14153/2013. Predlaga zaslišanje prič predlaga, da sodišče obe izpodbijani odločbi razveljavi.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo je predlagala, da sodišče tožbo iz razlogov navedenih v izpodbijanem upravnem aktu zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tudi po presoji sodišča je odločitev prvostopnega organa, kakor tudi tožene stranke, pravilna in vsebuje vsa pravna relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi obeh upravnih organov.

7. V spornem primeru podatki predloženega upravnega spisa izkazujejo, da je bil tožniku z odločbo CSD Šentjur št. 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011, postavljen skrbnik za poseben primer in sicer CSD X. Prav tako podatki priloženega spisa izkazujejo, da je tožnik zoper CSD X. (zoper dve delavki tega CSD) vložil kazensko ovadbo, ki se obravnava pod št. I Kr 14153/2013. Zaradi nastalega nasprotja interesov je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s sklepom št. 12007-38/2010/6 z dne 22. 8. 2013 odločilo, da se za nalogo postavitve kolizijskega skrbnika A.A. v zadevi I Kr 14153/2013, postavi CSD Celje.

8. Glede na navedene podatke, je po presoji sodišča nedvomno podano navzkrižje interesov med CSD X. in tožnikom, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev skladna z določbo 213. člena ZZZDR, ki v drugem odstavku določa, da se varovancu postavi poseben skrbnik v primeru spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzkrižju.

9. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD X. Sodišče pa tudi preostale tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

10. Na podlagi navedenega je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka tudi pravilno uporabila materialno pravo o postavitvi skrbnika za poseben primer. Sodišče tudi ni našlo kršitev določb postopka, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.