Jedro

Izvršba na dedno pravico kot premoženjsko pravico posebne vrste ni mogoča, če dediči niso podali dednih izjav.

Izrek

Pritožba upnikov se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr.št. Pg 546/98 z dne 22.11.1999, zaradi izterjave zneskov, ki so specificirani v I./1. točki, I./2. točki in I./3. točki izreka sklepa, dovolilo izvršbo s sredstvi izvršbe, navedenimi v 1., 2. in 3. točki izreka sklepa. Hkrati je zavrnilo predlog za izvršbo z rubežem dedne pravice dolžnikov. Proti navedenemu sklepu so v delu, v katerem je sodišče zavrnilo predlog za rubež dedne pravice dolžnikov A. in V.M, vložili pritožbo upniki po svojem pooblaščencu in predlagali njegovo spremembo tako, da sodišče predlogu ugodi tudi v navedenem delu. V pritožbi zatrjujejo, da sta dolžnika zakonita dediča po pokojnem J.M.; dedna pravica kot premoženjska pravica pa je lahko predmet rubeža. Pritožba upnikov ni utemeljena. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, ki jih je za izdajo izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje; pokojnikova zapuščina dejansko preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. čl.Zakona o dedovanju=ZD), dejstvo pa je tudi, kot opozarja pritožba, da je dedna pravica premoženjska pravica, vendar pa je to premoženjska pravica posebne vrste, ki se lahko pridobi le ob izpolnjevanju posebnih pogojev. Dedna pravica je namreč lahko vezana le na določeno osebo (dediča), hkrati pa tudi na njegovo pripravljenost, da dediščino sprejme. Kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, se dedič lahko dediščini tudi odpove in v tem primeru velja, da sploh ni bil dedič (4. odst. 133. čl. ZD). In ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje dolžnika A. in V.M. dejansko še nista podala dednih izjav po pokojnem J.M., ni znano, kdo od obeh bo dediščino sprejel oziroma se ji bo odpovedal, zaradi česar izvršba na dedno pravico obeh navedenih dolžnikov dejansko ni mogoča. Če pa bi res prišlo do odpovedi dediščini z njune strani, tako kot izražajo svojo bojazen upniki, bi jim preostala možnost izpodbijanja takšne odpovedi. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnikov zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.