Jedro

Vsakršna drobna in posamična sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka, temveč mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 755/2014-IV s 4. 2. 2015 nadomestila z novo odločbo tako, da bi se mladoletni hčerki K., rojena 000, in A., rojena 000, zaupali v vzgojo in varstvo tožniku (očetu), toženka pa bi bila dolžna plačevati preživnino v skupnem znesku 100,00 EUR za njuno preživljanje ter z določitvijo stikov kot izhaja iz 3. točke izreka prvostopenjske sodbe (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnik v pravočasni pritožbi sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca klinične psihologije. Meni, da bi le izvedenec lahko podal mnenje, ali sta deklici pri toženki ogroženi, zapostavljeni in zanemarjeni ter potrdil, da je za deklici bolje, da se zaupata tožniku, ki skoraj v celoti prevzema obveznosti varstva in vzgoje. Nasprotuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je primarno okolje pri materi, saj deklici polovico časa živita s tožnikom. Poudarja, da je toženkin sistem varstva in vzgoje za deklici dolgoročno škodljiv. Pojasnjuje, da toženka ne izkazuje potrebne skrbi za otroka, saj ni poskrbela za vpis A. v vrtec (vlogo je moral oddati sam), niti za subvencioniranje plačila vrtca. Prav tako deklic v vrtec ne pelje redno in pravočasno, kar kaže na njeno brezbrižnost. Opozarja, da je bil obisk Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) na dom toženke napovedan. Po mnenju pritožnika pričanje toženke ni bilo verodostojno, in sicer ni resnična njena izpovedba, da mož z njo ne živi. Prav tako ne drži, da toženka redno plačuje vrtec. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je zgolj dobre štiri mesece po sklenitvi sodne poravnave z dne 4. 2. 2015, s katero sta bili mladoletni hčerki (A. in K.) zaupani materi, s tožbo zahteval predodelitev deklic v vzgojo in varstvo njemu, ker naj bi se razmere pri toženki poslabšale.

6. Tožnik je tožbo gradil predvsem na dejstvih, da toženka za deklice neustrezno skrbi, ju ne vozi redno k zdravniku in v vrtec. Vendar za tak zaključek po izvedenem dokaznem postopku ni nobene opore. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja CSD, obvestila Zdravstvenega doma X in dopisa vrtca Y ugotovilo, da so koristi mladoletnic pri materi ustrezno varovane. Na podlagi obvestila Zdravstvenega doma se je sodišče prepričalo, da toženka deklici v primeru bolezni pelje k zdravniku(1). Tudi iz mnenja CSD izhaja, da ni poročil o neprimerni skrbi in ogroženosti deklic, temveč so v obeh družinah pogoji bivanja primerni, dobri in vzpodbudni ter ni razlik v odnosu med deklicama in materjo oziroma očetom. Nenazadnje tudi dopis vrtca potrjuje, da oba starša redno sodelujeta s strokovnima delavkama, se zanimata za otroke, da deklici v vrtec prihajata redno ter v zadnjem obdobju pri nobeni ni bilo zaznati posebnosti, odstopanj v vedenju ali čustvovanju. Pravilen je torej zaključek prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru niso podane spremenjene okoliščine, ki bi terjale predodelitev deklic očetu v skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP.

7. Tudi iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi se v štirih mesecih od zaupanja deklic v vzgojo in varstvo toženki, razmere, na katerih je temeljila dodelitev, kakorkoli spremenile. Okoliščine, ki jih tožnik izpostavlja v pritožbi, in sicer da toženka ni oddala vloge za vrtec leta 2015/2016, ni uredila subvencioniranega plačila vrtca, ni poravnala posameznih računov in je sprva zamujala v vrtec niso takšne narave, da bi narekovale predodelitev otrok. Vsakršna drobna in posamična sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka, temveč mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev(2). Navsezadnje pa je bilo ugotovljeno, da deklici v vrtec prihajata pravočasno (in redno) tudi, ko sta pri toženki, ki se zanima za njun razvoj in pri njej nista ogroženi. Tudi tožnik sam pa je ob zaslišanju povedal, da ni nič narobe z deklicama, da sta obe redno v vrtcu in da mati plačuje stroške za vrtec (nekaj jih je poravnal sam) ter da sedaj dobro funkcionirata.

8. Pritožbeno sodišče tako soglaša s presojo prvostopenjskega, da se od sklenitve sodne poravnave do zaključka glavne obravnave v tej zadevi niso bistveno spremenile razmere, v katerih živita mladoletni deklici, ki bi od sodišča terjale poseg v odločitev, sprejeto v okviru sodne poravnave. Zaradi neobstoja spremenjenih okoliščin iz 421. člena ZPP ni bilo nobene potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem klinične psihologije. Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je na naroku 9. 5. 2016 (list. št. 132) zavrnilo dokazni predlog kot nepotreben.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, je izrek o njegovih stroških odpadel (163. člen ZPP).

Op. št. (1): Obe deklici sta bili namreč večkrat obravnavani tako zaradi akutnih bolezni (A. 14x in K. 26x), kakor tudi zaradi kontrolnih in sistematskih pregledov.

Op. št. (2): VSL sodba IV Cp 2566/2015 s 13. 10. 2015 in VSL sodba IV Cp 3006/2015 z 10. 11. 2015.