Jedro

Ker je zaslišanje priče predlagal tožnik, je treba do pravnomočne rešitve zadeve stroške, ki jih je priča priglasila, naložiti v plačilo njemu in ne toženi stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se priči Z.B. priznajo stroški nadomestila plače v višini 10,55 EUR in potni stroški v višini 12,80 EUR. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna za pričo Z.B. nakazati znesek bruto 10,50 EUR iz naslova nadomestila plače za tri ure na transakcijski račun pri ... in da je dolžna priči Z.B. plačati znesek iz naslova potnih stroškov v višini 12,80 EUR v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in navaja, da je sodišče pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo na 154. člen Zakona o pravdnem postopku, ker naj bi tožeča stranka uspela v sporu, odločati pa bi moralo v skladu s 152. členom ZPP, ki določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Sicer pa opozarja, da med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Ker odločitev o sporu v predmetni zadevi še ni pravnomočna in ker tožena stranka izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, je odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu najmanj preuranjena.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 52/2007) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

V tej zadevi je sodišče prve stopnje na predlog tožnika na glavni obravnavi dne 27.3.2008 kot pričo zaslišalo Z.B.. Ker je priča po končanem zaslišanju priglasila stroške za prihod na obravnavo, je sodišče sprejelo sklep, da se ti stroški naložijo zaenkrat v plačilo tožniku, ker ga je tožnik predlagal za pričo. Kljub tako sprejetemu sklepu je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da je stroške, ki jih je imela priča v zvezi s prihodom na obravnavo, skladno z določbo 154. člena ZPP dolžna povrniti tožena stranka, ker je tožnik v sporu uspel. Odločitev je materialno pravno zmotna. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče svojo odločitev zmotno oprlo na 154. člen, ker bi moralo o stroških priče odločiti v skladu s 152. členom ZPP, ki pravi, da vsaka stranka predhodno krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Ker je zaslišanje priče Z.B. predlagal tožnik, bi sodišče zato moralo slediti odločitvi, kot jo je že samo pravilno sprejelo na glavni obravnavi dne 27.3.2008 in stroške za pričo začasno do pravnomočne rešitve predmetne zadeve naložiti tožniku in ne toženi stranki, kot to zmotno izhaja iz odločitve v izpodbijanem sklepu. Tožnik pa bi nato v primeru uspeha v pravdi in če bi seveda te stroške priglasil, bil upravičen do povrnitve.

Zaradi navedenega in ker so pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.