Jedro

Pravnomočen sklep, s katerim je v nepravdnem postopku določeno, da se delitev solastne nepremičnine opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička, je izvršilni naslov.

Izrek

Ugovoru se delno ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi v točki c izreka spremeni tako, da se dopolni z besedami: "in z nakazilom druge polovice kupnine dolžniku".

V ostalem se ugovor dolžnika zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik mora upnici povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 20.714,00 SIT v 8 dneh po izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi razdelitve solastne nepremičnine obeh strank, in sicer z ugotovitvijo vrednosti te nepremičnine vl. št. 863 k.o...., z njeno prodajo na ustni javni dražbi in po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu z nakazilom 1/2 kupnine upnici.

Dolžnik v ugovoru navaja, da sklep, izdan v nepravdnem postopku N 75/93 o delitvi solastnega premoženja, ni izvršilni naslov po 17. členu ZIZ. Gre za procesni sklep, ki dolžniku ne nalaga nobenih obveznosti, ne določa paricijskega roka in ni opremljen s klavzulo izvršljivosti. Predlagana izvršba na njegovo plačo zaradi izterjave stroškov je nezakonita, saj se stroški v postopku delitve solastnine delijo v skladu z deleži. Predlog bi moralo sodišče zavrniti. Upnica pa bi morala predlagati nadaljevanje nepravdnega postopka v skladu z določili 123. člena ZNP, ki bi dolžniku omogočil prodajo po določbah 10. poglavja ZNP. Izvršba te možnosti ne daje več, sodišče pa mu je celo vzelo pravico do prejema polovice kupnine po prodaji, saj je samo upnici priznalo, da prejme izkupiček, kam bo šel njegov delež kupnine, ni jasno. Nova cenitev je odrejena brez potrebe, saj je bila že narejena v nepravdnem postopku. Sklep, ki ni izdan niti po določbah ZNP, niti ZIZ, naj se torej razveljavi, prav tako pa vsa procesna dejanja.

V odgovoru na ugovor upnica povdarja, da izdani sklep nikakor ne preprečuje izvedbe postopka po določbah 10. poglavja ZNP, saj je dogovor med strankama o prodaji vedno možen in nato ustavitev izvršbe. O izvršilnih stroških sodišče sploh še ni odločilo, preostanek kupnine pa bo dolžniku vrnjen že po samem zakonu (čl. 208/4 ZIZ). Sodišče lahko ugotovi vrednost nepremičnine z odreditvijo valorizacije že opravljene cenitve v zadevi N 59/84. Predlaga, da se ugovor zavrne.

V skladu z določilom 3. odst. 58. člena ZIZ je sodišče druge stopnje o predloženem ugovoru odločalo kot o pritožbi.

Ugovor je delno utemeljen.

Glede na jasno določilo 2. odstavka 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS št. 30/86) ni dvoma, da je sklep N 59/84 o razdružitvi solastnih nepremičnin tako, da se delitev opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička (potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1337/96), izvršilni naslov v smislu 17. člena ZIZ.

Prav tako pa torej zakonito dovoljena izvršba ob nadaljnji vsebini navedenega predpisa ne izključuje sporazumne izvedbe prodaje po določbah 10. poglavja ZNP. V skladu z določilom 1. odst. 237. člena ZIZ se stroški izvršbe zaradi razdelitve stvari res delijo v sorazmerja z vrednostjo deležev solastnikov, vendar je dolžnikov ugovor v tej smeri brezpredmeten, saj prvo sodišče o stroških postopka sploh še ni odločilo. Vrednost nepremičnine je vsekakor potrebno ugotoviti, tudi o načinu te ugotovitve pa z izpodbijanim sklepom še ni odločeno.

Le zaradi večje jasnosti pa je pritožbeno sodišče sledilo ugovoru v zvezi z dolžniku pripadajočo kupnino in odločitev o razdelitvi kupnine dopolnilo kot je razvidno iz izreka. V ostalem pa so, kot sledi iz prej povedanega, ugovorne trditve neutemeljene.

Zaradi predpisane obveznosti odgovora na ugovor (1. odst. 58. člena ZIZ) je pritožbeno sodišče dolžniku naložilo, da upnici povrne stroške odgovora, odmerjene po veljavni Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 7/95) na podlagi predloženega specificiranega stroškovnika.