Jedro

Po koncu glavne obravnave tožbe več ni mogoče spremeniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnika z dne 22.10.2009. Šlo je za spremembo tožbe, ki jo je tožnik vložil po zaključku glavne obravnave.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. V pritožbi navaja, da je zmotno zapisal, „da nasprotno tožbo, vloženo dne 25.3.2008, spremenim na nasprotno tožbo“. Meni, da nasprotne tožbe ni spremenil. Dalje se sklicuje na stališče komentarja, da ničnost učinkuje že po samem zakonu. V pritožbi zaključuje: „V prejšnji nasprotni tožbi z dne 25.3.2008, katero v celoti umikam, v veljavi naj ostane moja tožba, ki sem jo poslal k vam s temi dopolnitvami, ki sem jih v tej pritožbi navedel“.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je laična pritožba v precejšnji meri nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pravilni so tudi procesnopravni razlogi, ki takšno odločitev utemeljujejo. Navsezadnje pa sami odločitvi pritrjuje tudi pritožnik, ko v zaključku navede, da prvotno tožbo „v celoti umikam, v veljavi naj ostane moja tožba, ki sem jo poslal k vam s temi dopolnitvami, ki sem jih v pritožbi navedel“. Tak opis pa ustreza pojmu spremembe tožbe iz 2. odstavka 184. člena ZPP (1). Zakaj to v tej fazi postopka ni več dopustno, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožniku velja zgolj pojasniti, da navedeno seveda ni ovira, zaradi katere tožnik ne bi mogel vložiti samostojne nove tožbe. Vendar tega v tem postopku ni storil. V tem postopku je v resnici spremenil prvotno tožbo. To pa ni več dopustno, kot je bilo že večkrat pojasnjeno.

Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 in naslednji).