Jedro

Prosilki, ki je v postopku osebnega stečaja, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči za postopek, v katerem bo procesna dejanja opravljal stečajni upravitelj. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja je namreč prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek, ki teče zoper njo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. P 202/2010. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnica zaprosila za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem postopku ter za oprostitev plačila stroškov postopka. V skladu z določbami ZBPP mora prosilec za brezplačno pravno pomoč med drugim izpolnjevati tudi objektivni kriterij. Navedeni kriterij se presoja na podlagi 24. člena ZBPP in sicer na podlagi dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Pri tem se predvsem upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Zaradi presoje izpolnjevanja navedenega pogoja je tožena stranka opravila uradne poizvedbe ter vpogledala v pravdni spis. Pri tem je ugotovila, da je A.A. zoper prosilko vložila tožbo zaradi ugotovitve obstoja terjatve v višini 2.414,94 EUR. Navedena tožba je bila prosilki vročena dne 24. 1. 2011. V pravdnem postopku je sodišče s sklepom z dne 10. 2. 2011 tožnico A.A. pozvalo, da tožbo popravi z navedbo imena in naslova zakonitega zastopnika tožene stranke, to je prosilke za brezplačno pravno pomoč. Med pravdnim postopkom je namreč sodišče ugotovilo, da je bil dne 16. 12. 2009 pred Okrajnim sodišče v Slovenj Gradcu začet postopek osebnega stečaja nad prosilko B.B. Postopek se vodi pod opr. št. St 1093/2009, za stečajnega upravitelja pa je bil imenovan C.C. S pričetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. V pravdnem postopku je tožnica A.A. tožbo popravila, tako bo vsa pravdna dejanja opravljal stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik prosilke. Prav tako bodo v postopku ugotavljanja obstoja terjatve stroški bremenili upnika. Tožena stranka je na podlagi navedenega zaključila, da prosilka ni izpolnila objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v obsežni in laični tožbi navaja, da jo urad predsednice sodišča želi zvijačno izločiti iz pravnih okvirov brezplačne pravne pomoči ter jo še dodatno oškodovati, tako da bi imela tožena stranka lahko delo pri nezakonitem odtujevanju premoženja. V tožbi predvsem obširno navaja ugovore v zvezi z delom sodišča, nezakonitostjo sodnih postopkov, kjer se privilegirajo nasprotne stranke, tožnici pa onemogoča, da poda poštene dokaze, ali pa sodišče te dokaze namerno prezre. Prepričana je, da sodišče noče slišati za pritožbe ter obnovo postopka in se izgovarja na pravnomočnost sodbe, čeprav ta tožnici nikoli ni bila uradno vročena. Sodišče tudi dopušča izvršitev neupravičenih terjatev v postopku po nični pravnomočni nevročeni sodbi. Zaradi navedenega so nedolžni ljudje nemočni, saj se ne spoštuje niti Ustava RS. Tožnica A.A. si je nezakonito vzela vse dobrine stanovalcev in je kriva za vse tožbene postopke. Dejstvo je, da nima ničesar več, kar bi ji lahko še vzeli, tako da se je morala poslužiti osebnega stečaja, čeprav bi lahko sodišče po pošteni poti te nepotrebne tožbe odpravilo. Grozi pa ji tudi izselitev, ker je njen bivši partner ne more več preživljati. Dvakrat je bila pozvana na oddelek za brezplačno pravno pomoč in je pri referentu vedno navedla istega odvetnika, saj se brez odvetnika ne želi udeležiti obravnav v njenih zadevah. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prav tako je prosila za oprostitev plačila sodne takse.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je presodila, da zadeva ni razumna. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v pravdnem postopku opr. št. P 202/2010, ki teče zoper njo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu na podlagi tožbe tožeče stranke A.A. in sicer zaradi ugotovitve obstoja terjatve v višini 2.414,94 EUR. V zvezi z navedenim pravdnim postopkom pa je tožena stranka ugotovila, da je bil zoper prosilko B.B. dne 16. 12. 2009 pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu začet postopek osebnega stečaja. Navedena okoliščina v postopku tudi ni sporna. Začetek stečajnega postopka pa ima za posledico, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji ter lahko sklepa pravne posle ali opravlja procesna dejanja v sodnih postopkih v zvezi s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, le po stečajnem upravitelju kot njegovem zakonitem zastopniku. Glede na navedeno omejitev procesne sposobnosti tožnice v pravdnem postopku P 202/2010, tudi po presoji sodišča tožnici ni mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč za postopek, v katerem bo pravdna dejanja opravljal stečajni upravitelj. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja tožnice tako njena prošnja očitno ni razumna, zato sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravne sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Tožnica je v tožbi tudi zaprosila za oprostitev plačila sodne takse. O navedenem predlogu sodišče ni odločalo, saj se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami, ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.