Jedro

Po 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena tudi, če je v sporu o preživljanju preživnina prvič določena ali je ukinjena. Ozka gramatikalna razlaga bi sicer kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, če je preživnina prvič določena ali ukinjena, in ne tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Toda razlog, da je zakonodajalec dovolil revizijo po temelju civilnopravnega razmerja, ne glede na vrednost spornega predmeta, je treba iskati v pomembnosti določene zadeve za pravdni stranki in za enotno uporabo prava v zvezi s temi razmerji. Pravica do preživnine je tako pomembna, da je zakonodajalec pri pisanju zakona v tretji odstavek cit. člena (naknadno) vključil 2. točko, ki dovoljuje revizijo v zvezi s pravico do preživljanja tudi v odškodninskih sporih. Ker je torej štel samo pravico do preživnine (in ne tudi do morebitnih zvišanj preživninskih zneskov) za temeljno, je omogočil revizijo ne glede na vrednost spora. Vprašanje ugoditve zahtevku za določitev preživnine ali njegovi zavrnitvi oziroma ugoditvi ali zavrnitvi tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine, odvisno je le od zornega kota tožeče ali tožene stranke. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev predloga za njeno ukinitev. Zato je revizijsko sodišče menilo, da mu zakon v vsakem primeru nalaga presojo revizije v zvezi s prvo določitvijo ali ukinitvijo preživnine, ne glede na to, ali sta sodišči prve in druge stopnje ugodili tožbenemu zahtevku ali sta ga zavrnili.

Ob ugotovitvi, da je tožnica živela z J.M. v skupnem stanovanju od 7.5.2001, ker ji je toženec tedaj onemogočil vstop v prejšnje stanovanje, do 7.4.2002, ker potem ni bila zmožna plačevati nanjo pripadajočih stroškov, ni mogoče govoriti o dalj časa trajajoči skupnosti. Tudi za življenjsko skupnost ne gre, kadar si sostanovalca delita stroške na polovico in ne gre niti za intimno, niti za ekonomsko skupnost z načrti za skupno prihodnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica zahtevala zvišanje preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 2552/96 z dne 31.1.1997 v znesku 5.000 tolarjev, in jo je od 31.5.2001 zvišalo na 15.000 tolarjev mesečno. Odločalo je tudi o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, s katerim je toženec zahteval, da bi z 1.12.2001 prenehala njegova obveznost plačevanja preživnine, toda sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Proti taki sodbi se je pritožil toženec in sodišče druge stopnje je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, je proti zavrnitvi tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 12/03 - 2/04) in predlaga spremembo sodbe, tako da se preživnina ukine. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili 12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89 - RS, št. 64-/2001), ker sta menili, da v obravnavanem primeru tožnica ne živi v izvenzakonski skupnosti z J.M. Trdi, da med njima ne gre le za prijateljski odnos in da bi hči, ki je bila med pravdo v visoki nosečnosti, sedaj lahko pojasnila, za kakšno razmerje gre. Sicer pa je bilo njuno nedovoljeno razmerje ugotovljeno že v razveznem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 552/96, kar potrjujejo tudi sedaj priložene fotografije in dokaz o skupnem prebivališču. Trdi, da v zunajzakonski skupnosti živita že šest let in pol. Po 375. členu ZPP je bila revizija vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila. Opozarja na to, da revizija ni dovoljena, ker preživnina ni bila določena prvič in tudi ni bila ukinjena. Vsebinsko pa se revizija nanaša na dejansko stanje, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je dovoljena, a ni utemeljena.

Revizija je za razliko od pritožbe, ki je redno pravno sredstvo in je vedno dovoljena (23. člen Ustave Republike Slovenije, URS, Uradni list, št. 33/91 z ustavnimi zakoni Uradni list, št. 42/97-24/03), izredno pravno sredstvo. Ker je naperjena proti pravnomočni sodbi, je omejena in je dovoljena samo v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Omejitve se nanašajo na dopustnost revizije in na revizijske razloge.

Dopustnost revizije je odvisna od dveh kriterijev: (1) od vrednosti spornega predmeta in (2) od pravnega temelja civilnega spora. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev, toda v obravnavani zadevi je navedena skupna vrednost celotnega spora samo 50.000 tolarjev, zato tudi izpodbijani del sodbe ne more biti višji. Tak znesek ne dosega revizijskega praga. Toda po 1. točki tretjega odstavka je revizija dovoljena tudi, če je v sporu o preživljanju preživnina prvič določena ali je ukinjena. Ozka gramatikalna razlaga bi sicer kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, če je preživnina prvič določena ali ukinjena, in ne tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Toda razlog, da je zakonodajalec dovolil revizijo po temelju civilnopravnega razmerja, ne glede na vrednost spornega predmeta, je treba iskati v pomembnosti določene zadeve za pravdni stranki in za enotno uporabo prava v zvezi s temi razmerji. Pravica do preživnine, ki je zapisana v 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP, je tako pomembna, da je zakonodajalec pri pisanju zakona (naknadno) vključil 2. točko, ki dovoljuje revizijo v zvezi s pravico do preživljanja tudi v odškodninskih sporih. Ker je torej štel samo pravico do preživnine (in ne tudi do morebitnih zvišanj preživninskih zneskov) za temeljno, je omogočil revizijo ne glede na vrednost spora. Vprašanje ugoditve zahtevku za določitev preživnine ali njegovi zavrnitvi oziroma ugoditvi ali zavrnitvi tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine, odvisno je le od zornega kota tožeče ali tožene stranke. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev predloga za njeno ukinitev. Zato je revizijsko sodišče menilo, da mu zakon v vsakem primeru nalaga presojo revizije v zvezi s prvo določitvijo ali ukinitvijo preživnine, ne glede na to, ali sta sodišči prve in druge stopnje ugodili tožbenemu zahtevku ali sta ga zavrnili.

Glede na navedeno se je revizijsko sodišče odločilo, da bo revizijo tožene stranke vsebinsko obravnavalo, seveda v mejah revizijskih razlogov, ki so dovoljeni. Ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni moglo upoštevati trditev, ki se nanašajo na drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (npr. o šest let in pol trajajoči izvenzakonski skupnosti), niti predlogov revizije za izvedbo novih dokazov.

Bistvenih kršitev ZPP revizija ni opredelila in ker jih sodišče po uradni dolžnosti ne upošteva, je treba ugotoviti, da takih kršitev ni.

Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po 83. členu ZZZDR pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, ali če sklene novo zakonsko zvezo. V zvezi s premoženjem tožnice je ugotovljeno, da je tožnica do 38 stotink solastnica stanovanja v izmeri 47 m2, na kateri ji toženec ne omogoča posesti, zato to premoženje ne more ovirati njene pravice do preživnine. Poleg tega revizija niti ne omenja, da bi tožnici prenehala pravica do preživnine zaradi premoženja. Revizija trdi, da sta sodišči napačno uporabili pravni standard izvenzakonske skupnosti, ki jo zakonodajalec v 12. členu ZZZDR opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Toda ob ugotovitvi, da je tožnica živela z J. M. v skupnem stanovanju od 7.5.2001, ker ji je toženec tedaj onemogočil vstop v prejšnje stanovanje, do 7.4.2002, ker potem ni bila zmožna plačevati nanjo pripadajočih stroškov, ni mogoče govoriti o dalj časa trajajoči skupnosti. Tudi za življenjsko skupnost ne gre, kadar si sostanovalca delita stroške na polovico in ne gre niti za intimno, niti za ekonomsko skupnost z načrti za skupno prihodnost. Glede na to revizijsko sodišče potrjuje oceno sodišč prve in druge stopnje, da toženec ni dokazal izvenzakonske skupnosti tožnice z drugim moškim in da zato ni izpolnjen pogoj za ukinitev preživnine po 83. členu ZZZDR.

Ker revizija ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP. V zvezi s pravdnimi stroški je odločilo, naj revident nosi svoje stroške za revizijo, saj z njo ni uspel, tožnica pa naj krije svoje stroške za odgovor na revizijo, ki ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP ter prvim odstavkom 155. člena ZPP).