Jedro

Zavarovanec lahko zahteva neko pravico takrat ko izpolni pogoje, lahko pa neko pravico uveljavi tudi kasneje. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana (kakor je v primeru tožnice), se lahko v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahteve (1. 7. 2015) je tožena stranka tožnici pravilno priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 12. 2015 in št. ... z dne 21. 9. 2015 ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki ponovno odmeriti starostno pokojnino v višjem znesku, ki naj se tožeči stranki izplačuje od 1. 6. 2012 dalje. Prvostopenjsko sodišče je odločalo, od kdaj ima tožnica pravico do starostne pokojnine in ali je bila starostna pokojnina po višini pravilno odmerjena. Tožnica uveljavlja priznanje pravice od 1. 6. 2012 dalje, z izpodbijanima odločbama pa je bilo odločeno, da ima pravico do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je tožnica zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri toženki vložila 1. 7. 2015, ter da ob vložitvi te zahteve ni bila vključena v zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je odločilen datum, ko stranka vloži zahtevo za njeno priznanje in da lahko gre izplačilo največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev za nazaj. Prvostopenjsko sodišče je prav tako pritrdilo toženi stranki, da je bila odmera pravilno opravljena.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da ni vedela, da bi morala v letu 2012 sama zahtevati starostno upokojitev, ker je bila takrat v invalidskem postopku. Ves čas je bila prijavljena na Uradu za delo, kjer je tudi iskala pomoč pri svetovalki. Tudi s strani tožene stranke je dobivala različne odgovore, kakšna starost je potrebna za starostno pokojnino. V invalidskem postopku je pričakovala priznano višjo invalidsko kategorijo in s tem tudi invalidsko upokojitev. Meni, da bi bilo potrebno njen primer pregledati v celoti in upoštevati tudi njeno delovno nezgodo leta 1999 ter tako upoštevati zakonodajo, ki je veljala takrat oziroma, da bi pri njeni upokojitvi morali veljati pogoji po členih ZPIZ in ZPIZ-1, ne pa po ZPIZ-2. Prilaga mnenje glede svojega zdravstvenega stanja, listino o pomoči v Uradu za delo, odvetniška spisa ter navede, da bo primorana svoje težave razkriti raziskovalnemu novinarstvu, saj ne želi, da podobno agonijo preživi še kdo drug.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 17. 12. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 21. 9. 2015 in v reviziji ta odločba tudi potrdila.

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da je tožnica dne 1. 7. 2015 vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine je dopolnila 60 let in 2 meseca starosti ter 25 let 1 mesec in 23 dni pokojninske dobe in z dodano dobo v trajanju 15 let 5 mesecev izpolnila pogoje iz prvega odstavka 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), za priznanje pravice do starostne pokojnine.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, od kdaj dalje gre tožnici starostna pokojnina. Tožnica je vložila zahtevo za starostno pokojnino 1. 7. 2015, torej v času, ko je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami). V skladu s 178. členom ZPIZ-2 se postopek za uvelavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začne na zahtevo zavarovanca (enako določbo je imel tudi prejšnji ZPIZ-1 v prvem odstavku 259. člena). Zavarovanec je torej tisti, kakor pravilno navaja prvostopenjsko sodišče v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki odloči, ali bo neko pravico uveljavil in kdaj bo to storil. Tožena stranka je tista, ki potem vodi postopek in je na vloženo zahtevo vezana. Zavarovanec torej lahko zahteva neko pravico takrat ko izpolni pogoje, lahko pa neko pravico uveljavi tudi kasneje. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana (kakor je v primeru tožnice), se lahko v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahteve (1. 7. 2015) je tožena stranka tožnici pravilno priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Pritožbeno sodišče se v zvezi s tem pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Pravno podlago za odločanje o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine in njeno odmero v tožničinem primeru predstavlja prehodna določba 394. člena ZPIZ-2 oziroma 391. člen ZPIZ-2, kar pa ne pripelje do drugačne odločitve od izpodbijane, kakor pravilno pojasni prvostopenjsko sodišče. Tako v enem kot v drugem primeru se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. 9. Tožnica v pritožbi ne navede v čem naj bi bila višina dajatve nepravilna. Izračun pokojninske osnove tudi v tožničinem primeru temelji na mesečnem povprečju plač oziroma zavarovalnih osnov, ki so zanjo najbolj ugodne. Po podatkih v spisu je za tožnico najugodnejše 18 letno povprečje iz obdobja 1977 do 1994, ki znaša 860,04 EUR, saj so ostala obdobja manj ugodna. Pokojninsko osnovo v višini 860,04 EUR je tožena stranka pravilno preračunala še s faktorjem 0,732 ter pri tem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v trajanju 25 let 1 mesec in 23 dni, kar je bilo vse dopolnjeno do 31. 12. 1999, določila odmeri odstotek v višini 65 %, kar pomeni, da je odmerjena starostna pokojnina tožnice 409,20 EUR. O pravni podlagi upoštevanega faktorja 0,732 in odmeri višine pokojnine je podalo izčrpna pojasnila že prvostopenjsko sodišče v obrazložitve izpodbijane sodbe (točke 10 do 12), ki se mu v izogib ponavljanju pridružuje tudi pritožbeno sodišče. 10. Do sedaj navedeno je v predmetni zadevi edino relevantno, saj predhodno vodeni invalidski postopek na odločitev v tej zadevi ne vpliva.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložena dokumentacija v prilogi spisa (A3 - A9) ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, pri tem pa tožnica tudi ni navedla, zakaj navedenih dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti pred sodiščem prve stopnje, kakor to določa prvi odstavek 337. člena ZPP, tako da tudi niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP, da bi se ti dokazi lahko upoštevali v pritožbenem postopku.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.