Jedro

Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep ter sklep Dn 260269/2015 z dne 24.12.2015 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo in potrdilo sklep z dne 24.12.2015, s katerim je bilo odločeno, da se predlog za vpis šteje za umaknjen. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je iz prodajne pogodbe, listine, ki je podlaga za vpis, jasno razvidno, kakšna je višina dogovorjene kupnine, to je 488.000,00 EUR ter je ta vrednost odločilna za odmero takse. Predlagatelj pa je bil dolžan, saj je za zemljiškoknjižni predlog treba plačati sodno takso, pri sestavi elektronskega predloga v zaslonski obrazec vnesti podatke, potrebne za odmero sodne takse, saj na podlagi teh podatkov informacijski sistem e-ZK samodejno izračuna sodno takso. V konkretnem primeru je predlagatelj navedel napačno, bistveno nižjo vrednost, zato je prišlo do izračuna prenizke takse, 20,00 EUR in ne pravilno 120,00 EUR glede na vrednost spora (19. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1). Do neskladja med izdanim nalogom za znesek 20,00 EUR in zneskom takse, ki bi jo dejansko moral predlagatelj plačati, je prišlo prav zaradi ravnanja predlagatelja. Taksa je plačana v prenizkem znesku, plačilo sodne takse pa je procesna predpostavka za odločanje o predlogu, kot to izhaja iz sedmega odstavka 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Predlagatelj je bil na posledico neplačila v nalogu tudi opozorjen. Zato je zaključilo, da je odločitev, da se predlog šteje kot umaknjen, ker je sodna taksa plačana v prenizkem znesku, pravilna ter ugovor neutemeljen.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Meni, da so razlogi sodišča, s katerim je zavrnilo ugovor, absurdni. Zatem povzema potek postopka, kot ga je povzelo že prvostopenjsko sodišče. Res je kot vrednost spora navedel znesek 26.769,00 EUR, pri tem se je oprl na podatke GURS-a. V nadaljevanju opozarja, da sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 ureja pravni položaj (ne)plačila takse, ne ureja pa situacije, ko je prenizko navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče pa ima dolžnost po prvem odstavku 31. člena ZST-1, da v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost. Sodišče bi moralo tako s sklepom določiti pravo vrednost predmeta in izdati nov plačilni nalog. Šele v primeru, če predlagatelj potem, ko bi bil pozvan, ne bi v roku po pozivu plačal takse, bi lahko nastopila posledica - presumpcija umika. Ob tem še poudarja, da se vrednost po 28. členu ZST-1 ne določi vedno samodejno po vrednosti nepremičnine, če se namreč predlaga vknjižba na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se kot vrednost predmeta ZK postopka vzame vrednost spornega predmeta v postopku, v katerem je izdana ta odločba. Meni da je sklep, ki se izpodbija in tudi sklep sodniškega pomočnika obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodnika razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se v primeru, če je za zemljiškoknjižni predlog ali za drugo vlogo iz četrtega odstavka tega člena treba plačati sodno takso, ob elektronski vložitvi te vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu (v nadaljnjem besedilu: nalog za plačilo sodne takse). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse ne plača sodne takse v skladu s tem nalogom, velja, da je vloga umaknjena.

5. V tej zemljiškoknjižni zadevi je vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125. a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga. Iz teh razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep sodnika razveljaviti, kot tudi sklep pravosodne sodelavke z dne 24.12.2015 ter zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje bo moralo predlagatelja pozvati na doplačilo takse, ki jo bo odmerilo, kot je pravilno zapisalo v razlogih izpodbijanega sklepa, upoštevaje vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba, in ker se predlaga vknjižba na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, to pomeni upoštevaje ceno oz. vrednost, navedeno v listini o zavezovalnem pravnem poslu, na podlagi katere je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo (1. točka prvega odstavka 28. člena ZST-1 v povezavi s taksno tarifo Zakona o sodnih taksah pod 9.10 - zemljiškoknjižni postopek).