Jedro

Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo upnika na ustrezni postopek zaradi ugotovitve, da prerekani del terjatve upnika v znesku 166.440,00 SIT obstoji. Proti sklepu sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil zaradi uveljavljane kršitve stečajnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Že zato ne, ker določilo 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - Ur.l. RS 26/99, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL) dopušča navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi le, če pritožnik izkaže, da jih ni mogel navesti do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker pritožnik v konkretnem primeru te okoliščine ni izkazal, uvodoma povzetih trditev ni dopustno presojati. Pri presoji izpodbijanega sklepa je treba tako upoštevati, da je upnik prijavil terjatev na podlagi računov. In ker je bila prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev delno prerekana, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (1. odst. 144. čl. ZPPSL). Doslej razloženemu je treba dodati naslednje. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).