Jedro

Pri ugotavljanju razloga za obnovo postopka iz 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, na katerem že dalj časa ne prebiva več. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo (pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot 3 mesece), tožba vročena po 141. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu za obnovo postopka tožene stranke ugodi in se obnova postopka dovoli. Sodbo sodišča opr. št. Pd 118/2001 z dne 20.6.2001 in sklep sodišča opr. št. Pd 118/2001 z dne 20.8.2001 je razveljavilo.

Zoper takšen sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sklep spremeni tako, da ne dovoli obnove postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje napačno razlaga določbo glede obnovitvenega razloga iz 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP. Omenjeni razlog bi prišel v poštev le v primeru, če bi tožeča stranka navedla napačen naslov ali naslov, za katerega bi izvedela iz nepreverjenih virov. Tožeča stranka pa ni imela nikakršnih razlogov za dvom o naslovu bivališča tožene stranke. Glede na navedeno je tožena stranka sama povzročila vzrok, zaradi katerega ji pošiljka ni bila neposredno vročena. Preširoka je razlaga, da bi že samo objektivno dejstvo, da nekdo, ki na naslovu, ki ga nasprotna stranka pozna in katerega sprememba tudi nikoli ni bila opravljena po uradni poti, tako da ga nasprotna stranka ne bi mogla ugotoviti, predstavlja zaradi načina vročitve obnovitveni razlog.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ter na podlagi 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenega pomena za odločitev v tem sporu je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na naslovu, kamor ji je sodišče v maju 2001 vročalo tožbo in kasneje sodbo, vsaj od avgusta 2000 ni več stalno prebivala. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka kljub temu, da se je preselila, ni spremenila naslova svojega stalnega prebivališča, in da je še 12.3.2001 na naslovu prejela delovno knjižico, iz katerih je razvidno, da je sama krivdno povzročila, da ji tožbe ni bilo mogoče neposredno vročiti, niso bistvene. Razlog za obnovo postopka iz 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP je po presoji pritožbenega sodišča namreč namenjen temu, da se preprečijo situacije, ko bi se zaradi odsotnosti tožene stranke, ki je daljša od treh mesecev in posledično vročanja po 141. čl. ZPP (fikcija vročitve) postopek začel in končal popolnoma brez vednosti tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba osebno vročala na naslov, na katerem že dalj časa ne prebiva več. Odločilnega pomena je le ugotovitev, da je bila toženi stranki zaradi njene odsotnosti z naslova, kamor ji je sodišče vročalo tožbo, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot tri mesece, tožba vročena po 141. čl. ZPP. To dejstvo zadošča za odločitev sodišča, da je podan razlog za obnovo postopka iz 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).