Jedro

Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti sklepu je tožnik vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da mu za preživljanje sebe ostane 70.000,00 SIT, vendar mora s tem denarjem plačati stroške za stanovanje v znesku 19.275,00 SIT, za komunalne storitve v znesku 10.789,00 SIT, za porabo električne energije v znesku 8.311,00 SIT in posebno zdravstveno zavarovanje v znesku 2.916,00 SIT. Tožnik plačuje mesečno navedene stroške v skupnem znesku 41.291,00 SIT in mu za hrano in druge po-trebščine ostane le 28.709,00 SIT. Meni, da bi plačilo sodne takse za tožbo in sodbo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi preživlja sebe in svoje mladoletne otroke. Predlaga razveljavitev sklepa in "oprostitev plačila predmetnih sodnih taks".

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 168.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) sodišče oprosti stranko samo plačila taks,če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Po pravilni in tudi v pritožbi neizpodbijani ugotovitvi prvostopnega sodišča glede višine sredstev (70.000,00 SIT), ki tožniku mesečno ostanejo le za njegovo preživljanje (in ne za plačevanje preživnine otrok), plačilo predmetne takse v znesku 9.000,00 -SIT ( za sodbo pa na dan odmere, saj po določbi 2.točke drugega odstavka 4.člena Zakona o sodnih taksah tožnikova taksna obveznost v tej fazi postopka še ni nastala) konkretno ne pomeni občutnega zmanjšanja tožnikovih sredstev za preživljanje. Pomebno je ločiti zgolj prikrajšanje v zvezi z zadovoljitvijo pričakovanih potreb tožnika, kar je plačilo predmetnih taks v vsakem primeru, od dejstva, da bi takšno plačilo ogrozilo tožnikova sredstva za preživljanje. Zgolj pritožnikovemu zatrjevanju, da porabi mes-ečno svoja denarna sredstva v pretežni meri (41.291,00 SIT) za plačevanje stroškov, ni moč slediti, saj glede na višino tožnikovih denarnih prejemkov, takšno plačilo sodnih taks ne bo občutno zmanjšalo sredstev oziroma ogrozilo njegovega preživljanja.

Znesek 9.000,00 SIT tudi ni tako visok znesek,ki bi lahko bistveno posegal v tožnikov premoženjski položaj. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov,je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365. ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.