Jedro

Iz določb ZDen oziroma ZUP ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka.

Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin se prvostopni organ ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja.

Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti ovire za vračilo v naravi po Zden, ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Domžale, št. 32100-134/92-2/A z dne 1. 10. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek strank z interesom … in ... se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano dopolnilno (končno) odločbo je prvostopni organ odločil, da je upravičenka A.A. upravičena do denacionalizacije naslednjih nepremičnin: parc. št. 733/40 z tam navedeno rabo (skupaj 119.766 m2), - parc. št. 733/59 s tam opredeljeno rabo (skupaj 13.421 m2), - parc. št. 733/60 - pot v izmeri 211 m2, - parc. št. 733/61 - cesta v izmeri 154 m2, - parc. št. 733/62 - funkcionalni objekt - 1935 m2, - parc. št. 733/63 - pot v izmeri 65 m2, - parc. št. 733/64 s tam opredeljeno rabo (v skupni izmeri 6095 m2), - parc. št. 733/65 - pot v izmeri 98 m2, parc. št. 733/42 - pašnik 1 v izmeri 6012 m2, - parc. št. 733/55 - travnik 4 v izmeri 107 m2, - parc. št. 733/19 - travnik 4 v izmeri 7873 m2, - parc. št. 733/2 - travnik 4 v izmeri 5785 m2, vse k.o. a. (1. točka izreka), nadalje, da je upravičenka A.A. upravičena do denacionalizacije naslednjih nepremičnin: - parc. št. 747/5 - travnik v izmeri 264 m2, - parc. št. 767/29 s tam opredeljeno rabo (v skupni izmeri 70.570 m2), - parc. št. 763 - pašnik v izmeri 33252 m2, - parc. št. 767/24 - travnik 6 v izmeri 5021 m2, - parc. št. 767/25 - travnik 6 v izmeri 10454 m2, - parc. št. 767/26- travnik 6 v izmeri 10600 m2, - parc. št. 767/27 - cesta v izmeri 1496 m2 (v naravi travnik), vse k.o. a. (2. točka izreka), določil kot zavezanca za vračilo nepremičnin iz 1. točke izreka prvo tožnico (3. točka izreka), določil kot zavezanca za vračilo nepremičnin iz 2. točke izreka Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju SKZGRS) (4. točka izreka), odločil, da se z dnem pravnomočnosti te odločbe vzpostavi pri nepremičninah lastninska pravica v korist upravičenke do celote (5. točka izreka), da je zavezanec za vračilo v posest nepremičnin iz 1. točke izreka Univerza v Ljubljani (6. točka izreka), da se nepremičnine iz 1. iz 2. točke izreka izročijo upravičenki v posest 3 leta po pravnomočnosti te odločbe (7. točka izreka), da je ta odločba podlaga za zemljiškoknjižni vpis (8. točka izreka), določil kot skrbnika za posebni primer B.B. (9. točka izreka) in da stroški postopka niso bili zaznamovani (10. točka izreka). V obširni obrazložitvi je uvodoma navedel, da gre za ponovno odločanje. Vlagatelj je zahteval vračilo nepremičnin v naravi, čemur sta tožnici nasprotovali zaradi ovir za vračilo v naravi po 19. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). V zadevi je bil opravljen ogled, postavljen je bil izvedenec, ki je v postopku izdelal izvedensko mnenje, poročilo po 65. členu ZDen pa je bilo poslano strankam. Organ je ugotovil, da je nepremičnine možno vrniti v naravi glede na možnost opravljanja dejavnosti po 19. členu ZDen drugje, kar podrobneje obrazloži. Glede melioracijskih jarkih, opravljanja dejavnosti ter možnosti in stroškov nadomestitve nepremičnin je sledil izvedenskemu mnenju in zaradi prilagoditve organizacije določil rok 3 leta za izročitev zemljišč v posest. Organ se je še opredelil do ugovora tožnic o prekinitvi postopka zaradi rešitve vprašanja denacionalizacije pri Ministrstvu za kulturo in pridobivanja krme za konje, zavrnil pa je tudi pripombo prve tožnice glede sestave komisije kot neutemeljeno.

2. Drugostopni organ je z odločbo zavrnil pritožbo prve in druge tožnice ter potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnici sta v tožbi uvodoma navedli, da odločbo izpodbijata iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb postopka. Komisija za denacionalizacijo ni bila sestavljena v skladu s 55. členom ZDen. Tožnici sumita, da ima organ namen vrniti nepremičnine v naravi ne glede na dejansko stanje in uveljavljane ovire. Tožnici nista bili do odločbe pritožbenega organa seznanjeni s sestavo komisije. Šele na podlagi telefonskega poizvedovanja je celo sam drugostopni organ izvedel izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost članov, pri čemer mora biti en izvedenec s področja geodetske službe. Za pravilno sestavo ni zadosti ustrezna smer izobrazbe, temveč mora biti izvedenec s področja geodetske službe Med izvedenci na spletni strani Ministrstva za pravosodje ni najti C.C., niti D.D., ki naj bi bila člana komisije. Po 65. členu ZDen naj bi vsi člani komisije individualno sodelovali in pripravili poročilo o stanju zadeve, ki ga obravnava in sprejme komisija in je podlaga za odločbo, zaradi česar je podan dvom v kompetentnost komisije. Kot je razvidno iz zapisnika o terenskem ogledu posestva ... z dne 16. 11. 1993 so bili člani komisije na začetku postopka E.E., F.F., G.G. in C.C. To je v nasprotju z navedbo v drugostopni odločbi, kjer je navedeno, da so ostali trije člani komisije I.I., C.C. in D.D. S tem je podana kršitev načela kontradiktornosti, ker tožnici nista bili seznanjeni s sestavo komisije oziroma menjavo članov. Tožnici tudi nista bili seznanjeni z vsemi vlogami ostalih udeležencev v postopku npr. z poizvedbami organa na Občini Domžale glede namenske rabe parc. št. 733/64, niti z odgovorom občine. Prav tako sta bili tožnici poslani skupaj z odločbo tudi vloga Državnega pravobranilstva z dne 3. 8. 2015 ter vloga upravičenca z dne 30. 7. 2015, do katerih se nista mogli opredeliti do izdaje odločbe. Gre za kršitev pravice do izjave. Ne drži, da je organ dolžan vročati strankam le tiste vloge, ki vsebujejo dejstva in okoliščine, na katere se odločba sklicuje. Gre na nedopustno selektivno vročanje vlog in (tudi) nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. 4. in 6. točka izreka odločbe sta nedoločni in neizvršljivi, saj je glede nepremičnin v 2. točki izreka v zemljiški knjigi vpisan VTOZD za živinorejo družbena lastnina v uporabi Biotehniške fakultete in ne SKZGRS. Neizvršljiva je tudi 6. točka izreka, saj so nepremičnine v posesti Biotehniške fakultete. Drugi tožnici je priznan status stranke v postopku (sodba, I U 1841/2011 in I U 1962/2012). Prva tožnica tudi ni zemljiškoknjižna lastnica vseh nepremičnin. Vsa zemljišča se potrebuje za izvajanje znanstveno raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Organ bi se moral do izvedenskega mnenja opredeliti v celoti, tudi do tistih pripomb, ki so bile v postopku v tej zvezi že podane. Ne drži, da naj bi poizvedbe glede možnosti nove lokacije med prvo tožnico in SKZGRS teklo le za območje v okolici Domžal, saj iz dokazov jasno izhaja, da nadomestitev 30 ha zemljišč z drugo nepremičnino v enem kosu na območju Domžal in 30 km okolici ter tudi na področju celotne Slovenije zaradi razdrobljene posestne in parcelne strukture v Sloveniji preprosto ni mogoča in da v RS ni možnosti nadomestitve nepremičnin z drugimi. Tožnici torej svoje dejavnosti ne bosta mogli opravljati v dosedanjem obsegu in na dosedanji način. Organ se tudi ni opredelil do ugovorov, zakaj izvajanja dejavnosti na posestvu ... ni mogoče izvajati drugače in na drugih lokacijah, na način, da bi se ohranil obseg in način dela, temveč je nekritično sledil navedbam izvedenca, da bi bilo mogoče govedo iz Logatca peljati na pašo drugam (kljub dokazom, da drugih razpoložljivih površin ni). Obrazložitev torej vsebuje selektivno izbrana dejstva. Tožnici sta tudi v času sprejema ZDen opravljali to dejavnost, torej javno službo, predmetnih nepremičnin ni možno nadomestiti z drugimi v RS, zato je organ z vračilom v naravi napačno uporabil materialno pravo - 19. člen, ob tem pa je rok 3 leta za izročitev v posest absolutno prekratek. Posestvo ... se že 30 let smatra kot sestavni del visokošolskega zavoda, ki ima splošno akreditacijo za izvajanje visokošolskega zavoda, se je pa način izvajanja dejavnosti spreminjal. Tožnici skušata z zemljišči ves čas gospodariti kot dober gospodar, zato delovanje na tej lokaciji ne pomeni pridobitne dejavnosti kot mu to očita upravičenec. Ni tudi jasno, kako je drugostopni organ ocenil obseg t.i. pridobitne dejavnosti. Poudarili sta, da s prodajo goveda ali s ponujanjem storitev, povezanih s konji, ne krijeta niti stroškov, kaj šele, da bi imeli presežke. Nepremičnine na ... se ne uporabljajo samo za pašo goveda, pač pa se od 1977 izvaja vzgojno izobraževalno in raziskovalno delo kot javna služba (na področju dela s perutnino, konji in govedom). Druga tožnica (oddelek za zootehniko) kot druga priznana rejska organizacija v okviru izvajanja javne službe izvaja pri reji goveda rejo matične črede za zagotavljanje plemenskih živali za naravni pripust in osemenjevanje za potrebe celotne Slovenije za šarole pasmo in izvajanje lastne preizkušnje šarole bikov in vse trope v Sloveniji, prav tako izvaja testiranje ovnov za zagotavljanje plemenskih živali za vse trope v Sloveniji. Za izvajanje teh nalog je glede na predpise (npr. Nitratna direktiva) treba zagotoviti primerne in zadostno velike kmetijske površine. Kot je ugotovil že izvedenec, primerljivih drugih kmetijskih površin v Sloveniji ni. Ta zemljišča pa se ne uporabljajo samo za pridobivanje hrane za 6 lastnih konj in nekaj živali, temveč se uporabljajo za pašo goveda, košnjo trave, raztros živinskih gnojil, na njih se nahajajo črede v obsegu za opravljanje prej opisane javne službe. Pri melioracijskih jarkih pa gre za trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, saj je bilo zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Torej gre za oviro za vračanje v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen. Do ugovorov tožnika v zvezi s prekinitvijo postopka, pridobivanjem krme za konje, nitratne direktive in melioracijskimi jarki se organ ni opredelil, zato odločbe ni možno preizkusiti. Tožnici sta predlagali, da sodišče po opravi glavne obravnave odpravi odločbo in jo nadomesti z novo tako, da se zavrne vračilo v naravi in se upravičenki določi primerna odškodnina, toženki pa naloži povračilo stroškov postopka oziroma podrejeno, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženki, ki naj povrne tudi stroške postopka.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

5. Stranka z interesom Slovenski državni holding d.d. je v odgovoru na tožbo navedel, da je odločitev organa pravilna in zakonita ter predlagal zavrnitev tožbe.

6. Stranki z interesom H.H. in J.J. sta v odgovoru na tožbo navedla, da komisija za denacionalizacijo ni organ, ki je pristojen za odločanje. Po 65. členu ZDen pa komisija pripravi poročilo in ne njeni člani individualno. G. C.C. pa je kot član komisije (geometer) sodeloval na ogledu nepremičnin 22. 9. 2005. Po vročitvi poročila po 65. členu ZDen organu ni treba posredovati več vlog v izjave, sicer pa v nevročenih vlogah ni navedenih novih dejstev oziroma novih predlogov. Raba nepremičnine 733/63 je bila ugotovljena že v mnenju izvedenca, po opravljenem ogledu. Sicer so podatki javni dostopni, tožnici pa tudi tega nista prerekali v poročilu. Ne drži, da je odločba neizvršljiva. Biotehniška fakulteta nima pravne subjektivitete. V tem primeru so predmet vračanja kmetijska zemljišča, namenjena paši goveda, in ne perutninski hlevi in konjski hlevi in ne površine za pašo konj, treninge in za konjeniški šport, kar je predmet postopka pred Ministrstvom za kulturo. Ob uveljavitvi ZDen pa te nepremičnine niso služile opravljanju javne službe v visokem šolstvu. Melioracijski jarki so pa obstajali že pred podržavljenjem. Predlagala sta zavrnitev tožbe in da sodišče naloži tožnicama povrnitev stroškov postopka.

7. Stranki z interesom SKZGRS in B.B. na tožbo v danem roku nista odgovorila.

8. Tožnici sta v pripravljalni vlogi še dodali, da ZDen ne dopušča diskrecije glede komisije. Komisija ni samo v pomoč, temveč dejansko vsebinsko odloči o zahtevi. G. C.C. ni na seznamu sodnih izvedencev. Organ je pa vloge dolžan posredovati vsem strankam postopka. Druga tožnica pa ima v dejanski posesti nepremičnine. Ni jasno, od kje podatek, da SKZGRS ne nasprotuje vračilu nepremičnin. V nadaljevanju sta ponovno prerekali navajanja strank z interesom glede dejanskega stanja, opozorili na sodbo I U 196/2013. Vztrajali sta kot doslej.

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o ugoditvi zahteve za denacionalizacijo pok. A.A. z vračilom nepremičnin s parc. št. 733/40, 733/59, 733/60, 733/61, 733/62, 733/63, 733/64, 733/42, 733/55, 733/19, 733/2, 747/5, 767/29, 763, 767/24, 767/25, 767/26, 767/27, vse k.o. a., v naravi v last in posest. 11. Sodišče se uvodoma opredeljuje do zatrjevanih kršitev pravil postopka.

12. Tožnici zatrjujeta, da je bila komisija za denacionalizacijo pred upravnim organom (katere sestave nista izvedeli vse do izdaje odločbe druge stopnje) sestavljena v neskladju s 55. členom ZDen, saj bi moral biti en član komisije izvedenec s področja geodetske službe, torej sodni izvedenec, kar C.C. in D.D. nista.

13. Po 54. členu ZDen o zahtevah na prvi stopnji odločajo upravne enote (1. točka prvega odstavka); načelniki upravnih enot ustanovijo strokovne komisije in imenujejo njihove člane (drugi odstavek). 55. člen določa, da komisije iz drugega odstavka štejejo pet članov; predsednik komisije je delavec upravnega organa, pri katerem je komisija ustanovljena (prvi odstavek). Člani komisij imajo položaj uradnih oseb in so lahko pooblaščeni za vodenje postopkov in opravljanje drugih dejanj v postopku (drugi odstavek). Člani komisije morajo izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje uradnih dejanj v postopku. En član komisije mora biti diplomirani pravnik, en član izvedenec ustrezne stroke; pri komisijah, ki odločajo o vračanju nepremičnin, pa en član tudi izvedenec s področja geodetske službe (tretji odstavek). Kot izhaja iz podatkov spisa (natančneje vabila na sejo komisije z dne 2. 7. 2015) sta (med drugim) člana komisije C.C. in D.D., ki sta (glede na opravljene poizvedbe drugostopnega organa) geodeta. Tako ne drži že uvodna trditev tožnic, da jima sestava komisije ni bila znana vse do izdaje odločbe druge stopnje, saj so se podatki o njeni sestavi nahajali v spisu, v katerega bi lahko tožnici vpogledali ves čas postopka, oziroma bi lahko zaprosili prvostopni organ za ta podatek. Nadalje: (morebitna) nepravilna sestava komisije po ZDen ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka, saj tega ne določa ne ZDen, ne ZUP. Tožnici sicer navajata, da naj bi ustrezno usposobljen izvedenec lahko ugotovil potrebo po morebitnih parcelacijah zemljišč, ureditvah meja oziroma določitvi funkcionalnih zemljišč, poleg obravnavanih nepremičnin tudi še glede nepremičnin, ki jih obravnava Ministrstvo za kulturo, kar pa je v neposrednem nasprotju z njunim pravnim interesom glede na rezultat tega denacionalizacijskega postopka, tj. vračilom obravnavanih zemljišč v naravi, saj temu nasprotujeta, zaradi česar je (tudi) iz tega razloga ta ugovor neutemeljen. Ne glede na to pa sodišče še dodaja, da iz citiranih določb ZDen nikjer ne izhaja, da mora biti izvedenec ustrezne stroke oziroma izvedenec s področja geodetske službe sodni izvedenec. Glede na povedano zato tudi ni bil kršen 65. člen ZDen, ki določa s strani komisije (in ne s strani posameznih članov komisije) pripravo poročila o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve, zaradi česar komisiji ni mogoče očitati nekompetentnosti oziroma nestrokovnosti. Se pa sodišče strinja s tožnicama, da je sedanja sestava komisije drugačna kot je bila v letu 1993, kar pa po oceni sodišča ni nenavadno, zlasti glede na potek časa reševanja zadeve. Iz določb ZDen oziroma ZUP pa tudi nikjer ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka, bi pa lahko tožnici - kot že povedano - sami pri organu opravili poizvedbe glede sestave komisije oziroma njenih članov.

14. Tožnici nadalje ugovarjata, da nista bili seznanjeni z vsemi vlogami v postopku, najprej s potrdilom o namenski rabi parcele št. 733/64, k.o. ..., na kar sta organ opozorili že v pripombah k delnemu poročilu z dne 21. 8. 2015. Že iz povedanega sledi, da sta bili tožnici z dejstvom, ki izhaja iz tega potrdila, seznanjeni s prejemom poročila po 65. členu ZDen in zato jima pravica do izjave s tem ni bila kršena. Z nevročitvijo pripomb na poročilo strank z interesom vlagateljev ... ter SKZGRS pred izdajo odločbe pa bi utegnilo priti do kršitve pravil postopka, vendar pa ta ni bila takšna, da bi že sama po sebi terjala odpravo odločbe. Iz navedenih vlog namreč izhaja, da, upoštevajoč vsebino poročila po 65. členu ZDen, ne vsebujeta navedb, ki bi bile pomembne za odločitev, tožnici pa bi lahko tudi vpogledali v upravne spise pred izdajo odločbe in se tako seznanili (tudi) s tema vlogama.

15. Prav tako ne drži, da se organ ni opredelil do ugovorov tožnic v zvezi s prekinitvijo postopka, pridobivanjem krme za konje, melioracijskih jarkov ter Nitratno direktivo. Opredelitev organa namreč izhaja iz v zadnjem odstavku na 8. in v nadaljevanju na 9. strani obrazložitve odločbe, in sicer, da košnja trave za krmo 6 konj in še nekaj živali, ki so v reji od drugih lastnikov, ne more predstavljati ovire za vračilo v naravi, ker se krma lahko pridobi z nakupom od drugih kmetov, in da nepremičnine, ki so predmet postopka pred Ministrstvom za kulturo, predstavljajo po površini zadosten kompleks h govejim in perutninskim hlevom, da bo ministrstvo lahko o tem odločalo ločeno, glede melioracijskih jarkov ter Nitratno direktivo pa se je (sicer pavšalno in nekonkretizirano) skliceval na izvedensko mnenje. Slednje pa bo (še) predmet presoje sodišča v nadaljevanju te sodbe.

16. O ugovorih tožnic o neizvršljivosti 4. in 6. točke izreka se sodišče zaradi v nadaljevanju podanih razlogov za odpravo odločbe ter vrnitvi zadeve v nov postopek in negotovosti rezultata dopolnjenega ugotovitvenega postopka opredeljuje na načelni ravni: S 4. točko izreka je bilo odločeno, da je zavezanec za vračilo nepremičnin iz 2. točke izreka SKZGRS. Nepremičnine v tej točki so (kar je nesporno) v zemljiški knjigi vpisane kot družbena lastnina v uporabi VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ker gre za kmetijska zemljišča, so te nepremičnine ob uveljavitvi ZSKZ po drugem odstavku 14. člena tega zakona prešla v last Republike Slovenije in v upravljanje SKZGRS. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bile te nepremičnine (že) predmet prenosa na prvo tožnico, zato je bil (ob takem zaključku organa, torej, da se glede na tako ugotovljeno dejansko stanje podržavljene nepremičnine vrnejo v naravi) kot zavezanec za vrnitev v last pravilno določen SKZGRS. S takim postopanjem drugi tožnici organ ni odvzel priznanega statusa stranke v postopku, saj druga tožnica v tem postopku varuje svoja upravičenja na obravnavanih nepremičninah kot izvajalka dejavnosti javne službe (19. člen ZDen). S 6. točko izreka pa je bilo odločeno, da je zavezanec za vračilo v posest nepremičnin iz 1. in 2. točke Univerza v Ljubljani, torej prva tožnica. Splošni zakon, ki opredeljuje javno službo, je Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 22. členu določa, da se kot javne službe opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto. 65. člen ZZ nadalje določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno (66. člen) (prvi odstavek). S premoženjem iz prvega odstavka tega člena upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (tretji odstavek). Kot določa Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis), je prva tožnica (Univerza v Ljubljani) javni (visokošolski) zavod in - kot tak - pravna oseba. V okviru univerze se ustanovijo (med drugim) fakultete (tako med drugim Biotehniška fakulteta - druga tožnica) (prvi odstavek 10. člena ZVis). Po 13. členu ZVis je lastnik premoženja, pridobljenega iz javnih ali drugih virov, Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija (prvi odstavek); visokošolski zavod upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z aktom in statutom, če s tem zakonom ni drugače določeno (drugi odstavek). Glede na povedano je prva tožnica kot lastnica teh nepremičnin (navedenih v 1. točki izreka) in kot uporabnica teh nepremičnin (2. točka izreka) zavezana za njihovo vračilo v posest. Druga tožnica - Biotehniška fakulteta ima sicer te nepremičnine v dejanski posesti, vendar pa nastopa v pravnem prometu pri izvajanju dejavnosti v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija v imenu in za račun univerze (prvi odstavek 4. člena Pravil Biotehniške fakultete).

17. Sodišče se pa strinja s tožbenimi ugovori tožnic, ki se nanašajo na v postopku izdelano izvedensko mnenje, na katerega je organ oprl svojo odločitev.

18. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je na eni strani izvedenec ocenil, da bi bilo mogoče raziskovalno dejavnost in dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki jo na teh zemljiščih opravlja druga tožnica, tj. reja domačih živali (govedo), opravljati brez zemljišč v ... ob ustrezni spremembi organizacije, pri čemer je kot ustrezen prehoden čas za izvršitev teh sprememb ocenil na 2 - 3 leta, na drugi strani pa, da nadomestitev 30 ha zemljišč (kolikor znaša obseg v tem postopku obravnavanih nepremičnin) z drugo nepremičnino v enem kosu na območju Domžal in 30 km okolici ni mogoča, in še nadaljeval, da se glede na posestno in parcelno strukturno razdrobljenost v Sloveniji tako velike površine v enem kosu pojavljajo zelo redko, če sploh, tako velike zaokrožene površine pa ima v lasti le država, vendar so v zakupu in posesti tretjih oseb.

19. Po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov, ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. Glede na citirano določbo 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je v tem delu izvedensko mnenje kontradiktorno oziroma vsaj nejasno, saj ni mogoče trditi, da bi bilo mogoče tako dejavnost opravljati na drugačen način, hkrati pa oceniti, da nadomestitev teh nepremičnin (kjer se opravlja ta ista dejavnost) ni mogoča. Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin pa se prvostopni organ niti ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja v celoti. Nadalje je v tretjem odstavku 19. člena ZDen pojasnjeno, kdaj se šteje, da bi se nepremičnina nadomestila z nesorazmernimi stroški, to je, če bi bili stroški za nadomestilo nepremičnine za zavezanca za več kot 50 % večji od stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržavljeno nepremičnino nadomestiti z nadomestno in jo usposobiti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem. Taka ocena pa iz izvedenskega mnenja sploh ne izhaja in je tudi zato izvedensko mnenje pomanjkljivo.

20. Kot primarni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pa tožnici uveljavljata (in kar sta uveljavljali že v upravnem postopku), da dejavnost, kot jo opravljata na teh nepremičninah, ni možna drugje v Sloveniji (glede na obseg obravnavanih nepremičnin in število živali, potrebnih za rejo, ob upoštevanju predpisov v zvezi z živinorejo npr. Nitratna direktiva). Zatrjujeta namreč, da gre v primeru goveda, ki se nahaja na posestvu ..., za takšen obseg črede, ki je potreben za zagotavljanje ustreznega izvajanja selekcijskega dela, vzrejo plemenskih živali kot priznane rejske organizacije in testiranja živali v okviru izvajanja javne službe izvajanja selekcijskega programa (reja matične črede za zagotavljanje plemenskih živali za naravni pripust in osemenjevanje za potrebe celotne Slovenije za šarole pasmo in izvajanje lastne preizkušnje bikov šarole in limuzin pasme ter testiranje ovnov za zagotavljanje plemenskih živali). Do teh vprašanj pa se izvedenec ni opredelil, tudi ne v dopolnitvi mnenja, organ pa se do teh pripomb tudi ni opredelil. Ker pa gre po oceni sodišča za poglavitno vprašanje, torej, ali bi bilo možno tako dejavnost, ki tudi po oceni sodišča sodi med raziskovalno dejavnost in dejavnost vzgoje in izobraževanja, opravljati na drugačen način oziroma pod drugimi pogoji, je v zadevi ostalo nerazčiščeno dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev.

21. Tožnici še ugovarjata, da bi moral organ kot oviro za vračilo v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen upoštevati melioracijske jarke, ki se nahajajo na obravnavanih nepremičninah, ker gre za trajne objekte. Organ se je (kot že povedano zgoraj v obrazložitvi te sodbe) glede vprašanja melioracijskih jarkov skliceval na izvedensko mnenje in navedel (kot je povedal izvedenec), da delijo usodo zemljišča, da so manjši jarki že obstajali pred podržavljenjem, ter da ne gre za objekte, ki bi potrebovali določitev funkcionalnega zemljišča. Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti te ovire za vračilo v naravi po ZDen, tudi po oceni sodišča ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora in do česar se bo tudi moral opredeliti prvostopni organ, ko bo ponovno odločal o zadevi. Pri tem bo moral kot pravno relevanten predpis za opredelitev pojma ''gradbeni objekt'' upoštevati ZGO-1. Sodišče pa zaradi učinkovitejšega reševanja te zadeve v ponovnem postopku še pripominja, da pa, ob upoštevanju narave takega objekta in njegove rabe, funkcionalno zemljišče za normalno delovanje takega objekta tudi po oceni sodišča ni potrebno.

22. Sodišče tako ugotavlja, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, ker so bila dejstva nepopolno ugotovljena v bistvenih točkah oziroma so v nasprotju s podatki spisa, posledično pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo, zato je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ o zadevi, sledeč napotilom sodišča o zadevi ponovno odločiti. Pri tem sodišče še pripominja, da ker je v zadevi ostalo nerazčiščeno vprašanje s področja živinoreje, v postopku pridobljeno izvedensko mnenje pa je izdelal sodni izvedenec in cenilec za kmetijstvo, bi v nadaljevanju postopka kazalo v postopek pritegniti izvedenca ustreznejše stroke, torej s področja, na katerega se sporna dejstva nanašajo (živinoreja).

23. Sodišče je stroškovnemu zahtevku tožnic ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).

24. Vprašanja povrnitve stroškov postopka strank z interesom ZUS-1 posebej ne ureja, zato je treba pri tem smiselno uporabiti ZPP. Ta v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker sta stranki z interesom nastopali na strani toženke in (tudi) predlagali zavrnitev tožbe, je sodišče njun stroškovni zahtevek smiselno prvemu odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 zavrnilo.