Jedro

Ker vsaka država samostojno ureja vprašanje invalidskega zavarovanja, v tem primeru za odločitev v sporni zadevi ni odločilno, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav že 8 let v BiH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela so namreč določeni v ZPIZ-2 in tožnik, teh pogojev ne izpolnjuje. Pri njemu namreč zaenkrat še ni podana niti I. oziroma II. kategorija invalidnosti, niti kot invalid III. kategorije invalidnosti še ne izpolnjuje starostnega pogoja 65 let.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 31. 5. 2017, v zvezi z odločbo št. ... z dne 4. 1. 2017 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik in sicer zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je v Republiki Sloveniji dopolnil 9 let, 2 meseca in 10 dni pokojninske dobe. Po mnenju invalidske komisije je že od 27. 11. 2009 pri njemu podana III. kategorija invalidnosti. Mnenje temelji na diagnozi "ponavljajoča se depresivna motnja". V primeru, da bi bila upoštevana diagnoza "psihozis depresiva" bi bila verjetno pri njemu ugotovljena I. kategorija invalidnosti. Ne strinja se tudi z mnenjem sodnega izvedenca specialista psihiatra, ki je navedel, da pri tožniku ni odkril depresivnega stanja, prav tako se ne strinja z ugotovitvijo izvedenca, da iz odpustnice ne izhaja, da bi se pri tožniku zdravstveno stanje poslabšalo. Ravno nasprotno, zdravstveno stanje se mu še do dodatno poslabšuje in s tem v zvezi prilaga tudi nov izvid z dne 30. 8. 2018. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 31. 5. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 4. 1. 2017. Z omenjeno odločbo je tožena stranka odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Pri tožniku je od 27. 11. 2009 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožena stranka s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 21. 4. 2011 tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti od 27. 11. 2009 dalje. Že tedaj je bilo tudi odločeno, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Taka odločitev je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 12. 1. 2012, ki je bila tudi predmet sodne presoje, vendar je bil tožbeni zahtevek za odpravo navedenih odločb s sodbama opr. št. XII Ps 202/2012 z dne 2. 7. 2014 in Psp 499/2014 z dne 29. 1. 2015 pravnomočno zavrnjen. Tožnik je nato 8. 6. 2016 na podlagi Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: Sporazum)2 vložil novo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Skliceval se je na to, da je v Sloveniji dopolnil 9 let, 2 meseca in 10 dni pokojninske dobe. V BiH pa je dopolnil 9 let, 3 mesece in 27 dni, torej skupno njegova pokojninska doba znaša 18 let, 6 mesecev in 7 dni. Za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni pogoj določeni v ZPIZ-2. V 41. členu je tako določeno, da pravico do invalidske pokojnine (ob izpolnjevanju tudi drugih z zakonom določenih pogojev) pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let, zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

7. V predsodnem postopku sta invalidski komisiji podali mnenji, da pri tožniku ni prišlo do takih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi narekovale razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, torej ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti3 je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke s področja psihiatrije. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in tudi iz izpovedbe sodne izvedenke, ki jo je sodišče zaslišalo na naroku za glavno obravnavo izhaja, da pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožnik je v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti zmožen opravljati drugo delo s stvarnimi razbremenitvami in s časovno razbremenitvijo (v 4 urnem delovnem času). Pri podaji mnenja se je osredotočila zgolj na psihično stanje. Poudarila je, da je pri tožniku podana ponavljajoča se depresivna motnja z epizodami psihotične simptomatike. Njegovo duševno stanje ne dopušča posebnih psihičnih obremenitev pri delu, opozorila pa je tudi, da bi se potek in značilnosti simptomatike tožnikove duševne motnje ob rednem medikamentoznem zdravljenju pomembno izboljšala. Pri tožniku gre za epizodična, torej občasna poslabšanja v psihotično smer in poglobitev depresije, ne pa za trajno stanje. Taka občasna poslabšanja pa zahtevajo odobritev bolniškega staleža, nikakor pa ne gre za trajno izgubo delazmožnosti.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodne izvedenke, ki je tožnika tudi osebno pregledala in tudi preučila medicinsko dokumentacijo v spisu. Tako se je posebej opredelila do izvidov lečečih specialistov, med drugim tudi do diagnoze, ki jo tudi v pritožbi izpostavlja tožnik. V dopolnitvi pisno podanega izvedenskega mnenja pojasnjuje, da diagnoze psihozis depresiva, ki je navedena v zdravstveni dokumentaciji tožnika iz Doboja, sploh ni med veljavnimi diagnozami, določenimi v mednarodni klasifikaciji zdravstvenih motenj. Pod diagnozo F32.3 je v tej klasifikaciji navedena huda depresivna epizoda s psihotičnimi simptomi. Ta motnja se pojavlja epizodično, torej ni stalna ali kontinuirana. Tudi, če se je občasno pri tožniku pojavljala v preteklosti sodna izvedenka v času podaje izvedenskega mnenja ni ugotovila simptomov ali znakov, ki so pogoj za postavitev te diagnoze. Ugotovila pa je simptomatiko zmerne depresivne motnje (F32.1).

9. Ker vsaka država samostojno ureja vprašanje invalidskega zavarovanja, v tem primeru za odločitev v sporni zadevi ni odločilno, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav že 8 let v BiH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela so namreč določeni v že citiranem ZPIZ-2 in kot je to pravilno po izvedenem dokaznem postopku razsodilo že sodišče prve stopnje tožnik, teh pogojev ne izpolnjuje. Pri njemu namreč zaenkrat še ni podana niti I. oziroma II. kategorija invalidnosti, niti kot invalid III. kategorije invalidnosti še ne izpolnjuje starostnega pogoja 65 let. 10. Glede ostalih zdravstvenih težav tožnik tekom sodnega postopka sodišču ni predložil dodatnih izvidov iz katerih bi izhajalo, da druge zdravstvene težave bistveno vplivajo na tožnikovo delazmožnost. Nova dokumentacija, med drugim tudi nov izvid, ki ga je tožnik priložil k pritožbi je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP 10/2008. 3 V I. kategorijo invalidnosti se skladno z drugim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.