Jedro

V konkretnem primeru izpodbijani sklep temelji na 113. členu ZUP. Sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, pa je posledica predhodno izdane pravnomočne odločbe. Ta sklep je vezan na predhodno odločbo, pri tem sklepu pa je bistveno le to, da se je predhodni postopek končal za tožnika neugodno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločil, da je tožnik v postopku pregleda pošiljke psov na namembnem kraju dolžan poravnati stroške, nastale zaradi odvzema, odlova, nastanitve in oskrbe 38 psov, v izreku sklepa navedenih s številkami čipov, v skupnem znesku 5.737,97 EUR v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa (1. točka izreka) in da se sklep VURS, OU Murska Sobota št. 06178-128/2011-20 (V561-03) z dne 10. 10. 2012 nadomesti s tem sklepom (2. točka izreka).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Sklicuje se na pravnomočno odločbo inšpektorice št. 06178-128/2011-7-(V561-03) z dne 5. 4. 2011, s katero je odredila trajni odvzem 38 z mikročipi označenih psov, ki jih je namestila v zavetišče A. ter zavetišču naložila tudi odvzem, ulov, prevoz, namestitev in oskrbo teh psov in odločila, da bo o stroških izdan poseben sklep. Omenjena odločba je postala pravnomočna z odločitvijo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, št. II U 248/2011 z dne 12. 9. 2012. Tožnik v tožbi navaja, da predhodni inšpekcijski postopek ni bil voden pravilno. Nobenega dokaza nima tožena stranka o tem, da je tožnik gojil pse za komercialne namene. Tožniku ni jasno, zakaj je uradna veterinarka izrekla prepoved opravljanja dejavnosti trgovine z živalmi. Tožnik ni psov ne oglaševal ali prodajal. Zanika, da bi bile razmere, v katerih so živeli psički, nevzdržne. To je subjektivna odločitev veterinarke. Tožnik poudarja, da je vzdrževanje psa dražje kot preživljanje človeka, ne drži, da sta veterinar in veterinarski tehnik kar 10 ur lovila pse pri tožniku. Vse to sta veterinar in njegov pomočnik opravila v pol ure. Pravna podlaga za zaračunavanje stroškov ne obstaja. Psi so bili nastanjeni v prostorih, ki izpolnjujejo pogoje po Pravilniku o zaščiti hišnih živali. Pri tem je potrebno upoštevati, da je večina pravil (zlasti velikost pesjakov) določena za odrasle živali, tožnik pa ni imel odraslih živali. Izpodbijana odločitev je nezakonita, predstavlja pa tudi kršitev ustavnih pravic. Ministrstvo se ni izreklo o vseh navedbah tožnika, v postopku pa ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Prav tako tožnik ni bil zaslišan, s tem pa je podana kršitev procesnih pravil. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep temelji na 113. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je za stranko končal neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. V obravnavani zadevi je bila najprej izdana odločba št. 06178-128/2011-7-(V561-03) z dne 5. 4. 2011, s katero je bil tožniku odrejen začasni odvzem 38, z mikročipi označenih psov (starih 3 mesece), ki so jih namestili v zavetišče A.. Nadalje je bilo odločeno, da odvzem, ulov, prevoz, namestitev, oskrbo psov izvrši zavetišče A. ter da se tožniku prepoveduje opravljanje dejavnosti trgovine s hišnimi živalmi z dnem vročitve odločbe, ter da se tožniku z dnem vročitve odločbe prepoveduje opravljanje dejavnosti gojitve psov ter da bo o stroških izdan poseben sklep. Omenjena odločba je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča, oddelek v Mariboru, opr. št. II U 248/2011 z dne 12. 9. 2012. Iz navedene odločbe je torej razvidno, da se je predhodni upravni postopek končal za tožnika neugodno, to pa zato, ker je bilo odrejeno, da se mu 38 psov odvzame, da se omenjene pse namesti in oskrbi v zavetišču A.. Sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, pa je le posledica predhodno izdane pravnomočne odločbe. Ta sklep je vezan na predhodno odločbo, pri tem sklepu pa je bistveno le to, da se je predhodni postopek končal za tožnika neugodno. Do tožbenih navedb, ki se nanašajo na ugovore v zvezi s predhodno izdano pravnomočno inšpekcijsko odločbo, se sodišče ne opredeljuje, saj je le-ta zakonita, saj je bila preizkušena z vsemi pravnimi sredstvi ter kot že navedeno tudi pravnomočna.

Izpodbijani stroškovni sklep temelji na dokumentih: na popravljenem računu zavetišče A. d.o.o., ki mu je bil priložen evidenčni list živali v zavetišču z dne 19. 5. 2011, zapisniku o sprejemu živali v zavetišče z dne 30. 3. 2011 in poročilu zavetišča o številu oskrbnih dni za vsakega psa posebej. Iz dokumentov zadeve je tudi razviden cenik storitev zavetišča A. d.o.o. z dne 1. 3. 2010 ter dopis zavetišča z dne 14. 2. 2011, iz katerega je razvidno, da je bil na podlagi sklepa sveta zavetišča z dne 10. 2. 2011 cenik storitev zavetišča v letu 2011 enak kot v letu 2010. Stroški so natančno specificirani in obrazloženi.

Glede ugovora nepravilno obračunane postavke za odlov, in sicer 5 ur za veterinarja in 5 ur za veterinarskega tehnika, je drugostopenjski organ v svoji odločbi pojasnil, da je iz zapisnika o sprejemu živali v zavetišče razvidno, da sta odlov 38 psov, odvzetih pri tožniku, opravili dve osebi in da se je pričel ob 11.30 uri in končal istega dne ob 15.45, torej je trajal 5 ur in je zato obračun predmetne postavke pravilen. Potrebno je bilo opraviti veliko dela, saj so bili vsi psi v zelo slabem stanju. Glede tožnikovega ugovora, da dvomi, da si je zavetišče prizadevalo za oddajo psov v čim krajšem času, tožnik ni predložil nobenega dokaza. Kot že rečeno, pa so bili vsi v zelo slabem zdravstvenem stanju, ki ga je bilo potrebno sanirati, nekateri psi pa so imeli tako hude zdravstvene težave, da so celo poginili. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da je bila cena oskrbovanja posameznega psička 400,00 EUR. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bila cena oskrbovanega dne za vsakega odvzetega psa 7,44 EUR/dan, torej je bila skupna oskrbnina za pse, ki so bili v zavetišču 14 dni 104,16 EUR, za tritedensko oskrbnino 156,24 EUR in tiste, ki so bili v zavetišču štiri tedne 223,20 EUR.

Sodišče tako ugotavlja, da je glede na to, da se je predhodni postopek končal s pravnomočno odločbo, in je zaradi tega sodišče v tem upravnem sporu lahko ugotovilo samo to, da se je predhodni postopek končal neugodno za tožnika, ter da je bil izdan račun za stroške postopka v določenem znesku. Stroški so bili temeljito obrazloženi, zato sodišče ugotavlja, da je treba tožbo zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.