Up-312/98

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik v V. na seji senata dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 336/97 z dne 10. 9. 1998, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 148/97 z dne 9. 4. 1997 ter sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 257/96 z dne 7.1.1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku so sodišča odločila, da se zaradi neplačila najemnine odpove najemna pogodba in da mora pritožnik (tedaj toženec) izprazniti stanovanje v Ž. Z. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da sicer resnično ni plačeval najemnine, vendar pa je v teku postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljal pobotanje dolga plačila najemnine s protiterjatvijo glede neplačanih stroškov in dnevnic za terensko delo. Ne strinja se s stališčem sodišč, da pobotanje ni mogoče, ker od trenutka, ko je tožeča stranka zahtevala prenehanje najemne pogodbe, ne gre več za denarno terjatev in zato terjatvi nista več istovrstni. Meni, da je odločitev sodišč v nasprotju s sodno prakso, iz katere izhaja, da zaradi pobotanja terjatvi prenehata od trenutka, ko sta se srečali. Meni, da bi zato sodišče moralo ugotoviti, da zahtevek za prenehanje najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja ni bil utemeljen. Ker naj bi sodba nasprotovala praksi sodišč, naj bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Meni tudi, da sojenje ni bilo pošteno. Navaja, da ga je tožeča stranka kot njegov delodajalec poslala na terensko delo, zaradi česar je imel dodatne stroške in ni mogel plačati najemnine, teh stroškov pa mu tožeča stranka ni povrnila. Trdi, da ravnanje druge stranke, ki naj bi sama povzročila njegovo nemožnost plačevanja najemnine, nato pa odpovedala najemno pogodbo, ni bilo pošteno.

2.Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe ne ugotavlja samih po sebi kršitev materialnega in procesnega prava ter nepravilnosti ugotovitve dejanskega stanja. Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže.

3.Če sodišče arbitrarno oz. samovoljno odstopi od uveljavljene sodne prakse, gre sicer resnično lahko za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Vendar pa v obravnavani zadevi za odločitev sodišč ni bilo pomembno vprašanje, kdaj zaradi pobotanja terjatvi prenehata, pač pa vprašanje, ali se je mogoče zahtevku za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine naknadno izogniti s tem, da se še po vložitvi tožbe uveljavlja pobotanje terjatve za plačilo najemnine. Da bi glede tega odločilnega vprašanja izpodbijana sodba odstopala od uveljavljene sodna praksa v Sloveniji, pritožnik ne izkaže.

4.Pritožnik se sklicuje tudi na pravico do poštenega sojenja po 22. členu Ustave, ki naj bi jo sodišče kršilo s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožnik torej ne uveljavlja, da bi sodišče v postopku prekršilo kakšne obveznosti procesne narave, pač pa se ne strinja z vsebinsko odločitvijo sodišča. Vendar pa gre pri obravnavani pravici za procesno jamstvo in v okviru očitkov njene kršitve Ustavno sodišče ne more presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča. Res je sicer, da iz splošne pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave tudi za ureditev civilnopravnih razmerij izhaja, da mora zagotoviti enakopravnost pravnih položajev pogodbenih strank. Vendar pa navedeno pravno stališče, da je upnik zaradi neutemeljenega in neupravičenega neplačila najemnine, upravičen odpovedati najemno pogodbo in da dolžnik tega ne more preprečiti niti z naknadnim plačilom niti z naknadnim uveljavljanjem pobotanja, ni v nasprotju s to ustavno zahtevo.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić