Jedro

Kot redni prejemek tožeče stranke pri odločanju o pravici do priznavalnine se upošteva pokojnina, ki jo mesečno prejema iz tujine (1. odstavek 6. člena ZVUV).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Oddelka za občo upravo občine Kočevje št. 191/a-1/75-5/2 z dne 7.9.1992, s katero je navedeni prvostopni organ odločil, da se tožniku s 1.9.1992 ukine priznavalnina, ki jo je prejemal v mesečni višini 11.851,60 SIT s tem, da revizija in pritožba ne zadržita izvršitve te odločbe (1. in 2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 1. točke 2. člena, 5. in 6. člena zakona o varstvu udeležencev vojne. Tožena stranka ugotavlja, da je za leto 1992 znašala premoženjska osnova iz 5. člena citiranega zakona 9.876,32 SIT. Iz dokumentacije v upravnih spisih je po mnenju tožene stranke razvidno, da ima tožnik udeležbo v NOV priznano v dvojnem trajanju od 19.4.1942 do 15.5.1995. Živi s hčerko in sinom, ki se po citiranem zakonu ne štejeta za tožnikova vzdrževana družinska člana. Tožnik prejema že od leta 1988 iz Republike Nemčije pokojnino v mesečni višini 333,50 SIT (pravilno DM), kar preračunano v tolarje po tečaju iz decembra 1991 leta znaša 12.272,80 (pravilno 12.275,96) SIT in ne 15.029,00 SIT, kot je to ugotovil prvostopni organ. Ta pokojnina presega cenzus 9.876,32 SIT. Glede na to, da tožnik za dodelitev priznavalnine ne izpolnjuje pogoja materialne narave in tako ni upravičen do priznavalnine, je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti prvostopni odločbi.

Tožnik v tožbi navaja, da navedena nemška pokojnina ni ovira pri izplačevanju navedene priznavalnine. Priznavalnino si je zaslužil kot borec NOV v XIV. diviziji na Štajerskem. Slovenci, ki so bili med drugo svetovno vojno v nemški vojski, tudi sedaj zahtevajo pokojnino od nemške države za tisti čas. Nemški uradniki ne zahtevajo, da jim te osebe dostavijo podatke, kakšno priznavalnino imajo v Sloveniji. Izčrpno navaja podatke o dogajanjih v zvezi z njegovo družino med NOV in po letu 1945 in o svojem zdravljenju v Nemčiji v letu 1962. Sodišče prosi za pošteno rešitev. Omenja možnost vloge na Mednarodno sodišče v Haagu na Nizozemskem.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je presojalo zakonitost izpodbijane odločbe v okviru edinega tožbenega ugovora v zvezi s tožnikovo priznavalnino, da navedena nemška pokojnina, ki jo od leta 1988 naprej mesečno prejema tožnik, ne vpliva na njegovo pravico do priznavalnine po zakonu o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90). Ta ugovor je neupošteven, saj 1. odstavek 6. člena citiranega zakona določa, da so prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, vsi redni prejemki, razen prejemkov po predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine, dodatkov za postrežbo in tujo pomoč in drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Zato sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka navedeno nemško pokojnino, ki jo prejema tožnik v mesečnem znesku 333,50 DM, utemeljeno upoštevala kot redni prejemek pri odločanju o tožnikovi pravici do priznavalnine po citiranem zakonu.

Sodišče pa se ni spuščalo v presojo, ali je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno izračunala višino tega rednega prejemka, preračunanega v tolarje po povprečnem mesečnem tečaju iz decembra 1991 leta, glede na določbo 5. odstavka 6. člena citiranega zakona; in ali je pravilno izračunala višino premoženjskega cenzusa - zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo za leto 1992 kot tekoče leto - glede na določbo 1. odstavka 5. člena citiranega zakona. Tožnik namreč v tožbi njenemu izračunu ni ugovarjal. Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).