V izpodbijanem sklepu je natančno obrazložena begosumnost obdolženca, ki temelji predvsem na dejstvu, da ga na Slovenijo nič ne veže, grozi pa mu sorazmerno visoka kazen. Navedenega pa ne morejo ovreči dejstva, ki jih navaja zagovornica, in sicer nekaznovanost obdolženca, obljuba odzivanja na vabila in bivanje v relativni bližini Slovenije.
I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo obdolžencu pripor tudi po vloženi obtožnici.
2.Zoper sklep je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica iz razlogov kršitve določb kazenskega postopka in kršitve enakega varstva pravic ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep preiskovalne sodnice razveljavi in vrne v novo odločanje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo vse relevantne okoliščine, in sicer, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, ob tem pa je zaključilo, da je podana tudi begosumnost. Ugotovilo je, da je pripor nujno potreben in sorazmeren ukrep ter vse navedeno ustrezno obrazložilo.
5.Zagovornica navaja, da izpodbijani sklep ne zadostuje standardom obrazloženosti, vendar po presoji pritožbenega sodišča navedeno ne drži. Sodišče prve stopnje je namreč obstoj utemeljenega suma obrazložilo v 5.-9. točki obrazložitve. Pri tem je ugotovilo, da niso nastopile nove okoliščine ter še vedno držijo ugotovitve preiskovalne sodnice iz sklepa o odreditvi pripora. Ugotovilo je tudi, kaj izhaja iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja, iz zaslišanja prič ter iz zagovora obdolženca, ter zaključilo, da je podan utemeljen sum.
6.Zagovornica nadalje navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih glede begosumnosti, vendar naveden očitek po presoji pritožbenega sodišča ne drži. V 10. točki izpodbijanega sklepa je namreč natančno obrazložena begosumnost obdolženca, ki temelji predvsem na dejstvu, da ga na Slovenijo nič ne veže, grozi pa mu sorazmerno visoka zaporna kazen. Navedenega pa ne morejo ovreči dejstva, ki jih navaja zagovornica, in sicer nekaznovanost obdolženca, obljuba odzivanja na vabila in bivanje v relativni bližini Slovenije.
7.Ker glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP.