Jedro

Odločitev, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo počakalo na zaključek postopka, v katerem se to vprašanje meritorno rešuje, je v dispoziciji sodišča, kar pa ne pomeni, da svoje odločitve ni dolžno utemeljiti. Sodišče se mora pri odločanju o tem, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo postopek prekinilo, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja .

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se v uvodoma navedeni pravdni zadevi postopek prekine do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 307/2015. Obrazložilo je, da tožnica v tej pravdni zadevi vtožuje uporabnino za svoj solastninski delež na nepremičnini, ki jo v celoti uporablja toženec, slednji pa je že vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev (izključne) lastninske pravice na tej nepremičnini in sicer primarno na podlagi sklenjene pogodbe, podrejeno pa na podlagi priposestvovanja. Ker je vprašanje lastništva nepremičnine v obravnavani zadevi predhodno vprašanje in ker se bo to reševalo v posebnem postopku, je po oceni prvostopenjskega sodišča prekinitev postopka v tej zadevi smotrna.

2. Proti odločitvi se pritožuje tožnica po pooblaščencu. V pritožbi opozarja, da taksa za tožbo, ki jo je vložil toženec, ni bila plačana in je zato nesposobna za obravnavo ter kot taka ne more predstavljati razloga za prekinitev postopka, dalje, da gre le za vnovičen toženčev poskus zavlačevanja zadeve, saj je podobno storil tudi v prejšnjem postopku, ko je izpodbijal oporoko pok. D.F., na podlagi katere je bil izdan sklep o dedovanju, ki je bil podlaga za vpis tožničine solastninske pravice na nepremičnini, in še, da je tožba, ki jo je vložil toženec, tudi sicer materialnopravno nesklepčna in bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Toženec namreč utemeljuje svoj zahtevek na trditvah o obstoju ustne pogodbe, čeprav je za prenos nepremičnin obvezna pisna oblika, zahtevek na priposestvovanje lastninske pravice pa toženec utemeljuje na obstoju iste pogodbe kljub dejstvu, da naj bi D.F. imel sporno nepremičnino v posesti vse do smrti leta 2003. 3. Toženec je po pooblaščenki podal odgovor na pritožbo, v katerem zanika namen zavlačevanja postopka, zatrjuje, da je prepričan, da mu gre na sporni nepremičnini lastninska pravica, ki jo ima možnost uveljavljati na različnih pravnih podlagah, da je v zvezi z zahtevkom na priposestvovanje lastninske pravice pojasnil, da je soposest ves čas izvajal kot lastniški soposestnik kot je bilo dogovorjeno z zemljiškoknjižnim lastnikom in da njegova tožba nikakor ni nesklepčna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je vprašanje lastništva nepremičnine v konkretnem primeru predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev prvostopenjskega sodišča o utemeljenosti tožničinega zahtevka na plačilo uporabnine. Odločitev, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo počakalo na zaključek postopka, v katerem se to vprašanje meritorno rešuje, je v dispoziciji sodišča, kar pa ne pomeni, da svoje odločitve ni dolžno utemeljiti.

6. V obravnavani zadevi so bile navedbe toženca, kot izhaja iz podatkov spisa, zreducirane na trditev, da je „bila vložena tožba zaradi ugotovitve lastninske pravice in izstavitve zk listine“. Iz izvoda tožbe, ki jo je predložil sodišču na naroku, je razviden njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da naj bi postal lastnik tožničinega dela nepremičnine na podlagi zavezovalnega pravnega posla, sklenjenega z nekdanjim lastnikom navedene nepremičnine pokojnim D.F. in da naj bi mu zato bila dolžna toženka izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, podrejeno pa je zahteval ugotovitev, da naj bi postal lastnik tožničinega deleža na stanovanju na podlagi priposestvovanja.

7. Sodišče se mora pri odločanju o tem, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo postopek prekinilo, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (1). Zakaj je sodišče v konkretnem primeru štelo, da je smotrno in ekonomično počakati na izid postopka, ki ga je sprožil toženec, sodišče ni obrazložilo in zato odločitve niti ni mogoče preizkusiti. Za oceno o smotrnosti prekinitve postopka bi moralo oceniti tako dejstvo, da v obravnavani pravdni zadevi toženec ni podal nikakršnih trditev, ki bi utemeljevale njegov ugovor lastninske pravice, razen da je v zvezi s tem vprašanjem uveden drugi postopek, kot dejstvi, kako je oblikoval primarni tožbeni zahtevek in da je ugotovitveni zahtevek o pridobitvi lastninske pravice uveljavljal šele podrejeno. Ta zahtevek torej niti še ni aktualen, saj bo sodišče o njem lahko odločalo šele takrat, ko in če bo primarni tožbeni zahtevek zavrnjen.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje. Če se bo prvostopenjsko sodišče vnovič odločilo za prekinitev postopka, bo moralo torej odločitev o tem obrazložiti tako, da bo navedlo prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru smotrneje postopek prekiniti in čakati na izid matičnega postopka, kot obravnavati toženčev ugovor lastninske pravice v tej pravdi.

9. Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi, je pritožbeno sodišče odločilo, da so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov.

op. št. 1: Tako tudi sklep VSL I Cp 4479/2010, VSL I Cpg 300/2010 in številni drugi.