Jedro

Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.

Pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. To tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo.

Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo.

Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.

Za vložitev ugotovitvene tožbe so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna. Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora. V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.

Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo je vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke in tožniku naložilo, da mora vsakemu od tožencev povrniti 150,49 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V zvezi z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep s katerim je v II. točki izreka znesek 150,49 EUR nadomestilo z zneskom 223,99 EUR.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožbo vročilo v odgovor obema tožencema in pri svoji odločitvi podana odgovora na tožbo očitno tudi upoštevalo, zato obstoja pravne koristi tožnika v predmetnem sporu ni presojalo objektivno v skladu z merili ZPP v okviru predhodnega preizkusa tožbe, temveč pod vplivom ugovornih navedb tožencev. Takšno postopanje ne pomeni predhodnega preizkusa tožbe. Sodišče prve stopnje je odločalo pristransko in kršilo pravice tožnika, varovane v 22. in 23. členu Ustave RS. Ni pojasnilo, katera so tista vprašanja, nastala med preizkusom tožbe, glede katerih ni imelo zadostne podlage za sprejem odločitve, da je vročalo tožbo v odgovor tožencema. Napačna in v nasprotju z določili ZPP je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tožbo tožnika šteje za nedovoljeno. Predmetna tožba je dovoljena po izrecnem določilu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-12) kot specialnem predpisu. Predmetni tožbeni zahtevek je specifičen, saj je hkrati ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva, glede ugotovitvenega dela pa skladno s 181. členom ZPP velja, da je tožba dopustna, če ugotovitveno tožbo določa poseben predpis, kar je v predmetni zadevi ZZK-1, ki ureja izbrisno tožbo. Stališče sodne prakse je, da za izbrisno tožbo pravnega interesa ni treba zatrjevati. V zvezi s tem tožnik citira relevantno sodno prakso. Sodišče prve stopnje je tako kršilo procesno določbo 181. in 274. člena ZPP, tožnik pa je izkazal vse zakonske pogoje za vložitev izbrisne tožbe. Zgrešeni so zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik s predmetno tožbo cilja na vknjižbo služnosti in posledično ne izkazuje pravnega interesa, saj s predmetno tožbo zahteva ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe ter posledično neveljavnost vknjižbe na njeni podlagi. S sklenjeno kupoprodajno pogodbo med tožencema oziroma z izpodbijano vknjižbo, se krši tožnikova pravica iz naslova služnosti, ki je stvarna pravica, zato izkazuje pravni interes za vloženo tožbo. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj v pravdnem postopku P 115/2016 tožnik ne terja zgolj ugotovitve obstoja služnosti, ampak tudi prenehanje vznemirjanja le te, kar je materialna pravica skladno z določilom Stvarnopravnega zakonika (SPZ3). Ker je zahtevek za prenehanje preprečevanja izvrševanja služnosti skladno z določilom SPZ odvisen od predhodne ugotovitve obstoja služnosti, je jasno, da tožnik s tožbo zasleduje pravno korist, ki jo zagotavlja zakon. Sodišče v zvezi s tem napačno navaja, da si tožnik s predmetno tožbo želi zagotoviti zgolj procesno prednost v drugem postopku. Šele v primeru odločanja po vloženi izbrisni tožbi bo tožnik sploh lahko uveljavil svoje pravice iz naslova služnosti, zato ne drži, da tožnik ni izkazal, da je predmetna tožba najboljši način za dosego pravnega varstva. Tožnik drugega načina za dosego pravnega varstva zaradi kršitve njegove stvarne pravice nima. Brezpredmetne so navedbe sodišča prve stopnje glede zaznambe spora, saj tožnik sploh ne zatrjuje, da je bila z izpodbijano vknjižbo kršena zaznamba spora. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da z izbrisom zaznambe spora ni bilo poseženo v pravico tožnika do stvarne služnosti. Zaradi izpodbijane vknjižbe je namreč prišlo do spremembe pasivne legitimacije v drugem pravdnem postopku, s tem pa posledično do izbrisa zaznambe spora. Glede na vse, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno s tem, ko je tožbo tožnika zavrglo ter mu v plačilo naložilo povrnitev stroškov obeh tožencev. Priglaša stroške postopka.

3. Na vročeno pritožbo je podala odgovor druga tožena stranka, ki je predlagala njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo tožniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je tožnik vložil ničnostno in izbrisno tožbo. Tožnik navaja, da je lastnik parcel ID znak 0000 111 in 0000 222, druga toženka pa lastnica parcel 0000 333 in 0000 444, ki v naravi predstavlja delno travnik, delno pot, ki vodi od ceste do tožnikovih parcel. Prvi toženec je predmetne nepremičnine dne 17. 10. 2016 prodal drugi toženki. Tožnik trdi, da je na tej poti priposestvoval stvarno služnost, kar uveljavlja v drugem pravdnem postopku P 115/2016 zoper prvega toženca, ki je bil prejšnji lastnik zemljišča. Še pred vložitvijo tožbe v navedeni pravdi je bila v zemljiški knjigi vpisana predznamba lastninske pravice drugo toženke, ki je bila kasneje tudi opravičena, v posledici česar je prišlo tudi do izbrisa zaznambe spora po tožbi P 115/2016. Po navedbah tožnika je predmetna kupoprodajna pogodba nična, saj je bila sklenjena z nedovoljenim nagibom, da se tožniku onemogoči vpis stvarne služnosti, posledično je takšna vknjižba lastninske pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, s čimer so izpolnjeni pogoji za vložitev izbrisne tožbe. Sodišče prve stopnje je tožbo vročilo tožencema v odgovor. Smiselno enako sta navajala, da predmetna prodajna pogodba ni nična, saj je prvi toženec prodal drugi toženki nepremičnini, ker je potreboval denar za študij v tujini, drugega nagiba ni bilo, domnevna služnost pa v naravi ni bila razvidna ter da tožnik za takšno tožbo nima pravnega interesa, saj s prenosom lastninske pravice ni bilo poseženo v nobeno tožnikovo stvarno ali obligacijsko pravico, predmetna tožba pa mu niti ne bi mogla prinesti želenega učinka, ker mu ne bo omogočila vknjižbe nobene pravice.

6. Prvi odstavek 274. člena ZPP določa, da predsednik senata izda po predhodnem preizkusu tožbe sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Nadalje 275. člen ZPP določa, da če predsednik senata misli, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo.

7. Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo vročilo tožencema v odgovor in po prejemu odgovorov tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP). Navedlo je, da je pravni interes predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Ugotovilo je, da pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ocenilo je, da to tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8. Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo. V obravnavanem primeru sta toženca v odgovoru na tožbo širše obrazložila in opozorila na okoliščine, ki so bile relevantne za predmetno odločitev. Zaradi seznanitve prvostopenjskega sodišča z vsebino odgovora tožencev na tožbo ni v ničemer prišlo do v pritožbi navedene okuženosti sodnika oziroma pristranskega sojenja, niti nista bili kršeni pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS in pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, takšno postopanje sodišča prve stopnje pa je bilo v celoti skladno s procesnimi določbami ZPP.

9. Pravilna je nadalje presoja sodišča prve stopnje, da tožnik za predmetno tožbo nima pravnega interesa. Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.4 Skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP se torej za vsako tožbo kot procesna predpostavka zahteva pravni interes tožnika.

10. Za vložitev ugotovitvene tožbo so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna.5 Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora.6 V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.

11. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.7 Pravni interes ni podan, če se pravni položaj tožnika ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Tožnik navaja, da je predmetno stvarno služnost priposestvoval, toženca pa sta kupoprodajno pogodbo sklenila z namenom onemogočiti tožniku vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikov cilj predmetne pravde vknjižba služnosti, ki naj bi jo priposestvoval. V pritožbi tožnik sicer navaja, da v pravdi P 115/2016 ne uveljavlja zgolj ugotovitve obstoja stvarne služnosti, ampak tudi prenehanje vznemirjanja le te, a že sam navaja, da je ugotovitev obstoja stvarne služnosti predpostavka za zahtevek na prenehanje vznemirjanja. Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo in tožbo v zadevi P 115/2016, je tako nedvomno vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.

12. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da s sklenjeno kupoprodajno pogodbo in vknjižbo lastninske pravice druge toženke ter z izbrisom zaznambe spora v zatrjevano pravico tožnika (tj. stvarno služnost), ni bilo poseženo. Tožnik naj bi predmetno stvarno služnost priposestvoval. Priposestvovanje je originaren način pridobitve stvarne pravice, ki jo tožnik kot lastnik gospodujočega zemljišča lahko uveljavlja zoper vsakokratnega lastnika služečega zemljišča. Sama sklenitev kupoprodajne pogodbe ne vpliva na njegovo pridobljeno stvarno pravico. Tožbo na ugotovitev stvarne služnosti lahko vloži tudi zoper novega lastnika služečega zemljišča. Pri tem bo uspešnost takšne tožbe zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo8 odvisna od dobrovernosti novega lastnika služečega zemljišča. Drugi odstavek 44. člena SPZ nadalje določa omejitev, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Tožnik ima tako za dosego svojega cilja, tj. za vknjižbo služnosti in posledično prepoved prenehanja vznemirjanja izvrševanja stvarne služnosti, zoper drugo toženko (oziroma vsakokratnega lastnika služečega zemljišča) na voljo tožbo na ugotovitev služnosti (218. člen SPZ). Poleg ostalih predpostavk za priposestvovanje stvarne služnosti bo moral zgolj izkazati, da je toženka ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe vedela za zatrjevano tožnikovo služnost na predmetnih nepremičninah. Uveljavljanje ničnosti obravnavane kupoprodajne pogodbe ne bo potrebno. Za dosego tožnikovega cilja bo dovolj, če se bo izkazalo, da druga toženka ob pridobitvi nepremičnin ni bila v dobri veri. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da tožnik nima drugega načina za dosego pravnega varstva, ki ga zasleduje s predmetno tožbo po 243. členu ZZK-1. 13. Ne drži niti pritožbena navedba, da bo v primeru ugotovitve ničnosti pravnega posla in ugotovitve neveljavnosti izpodbijane vknjižbe tožniku omogočeno varstvo njegove stvarne pravice. Izid predmetne pravde ne vpliva na tožnikov pravni položaj. Z njo bi se zgolj vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje: prvi toženec bi bil namesto druge toženke ponovno vpisan kot lastnik predmetnih nepremičnin, tožnik pa bi moral še vedno v drugem postopku tožiti na ugotovitev stvarne služnosti. Predmetni postopek tožniku tudi ne bi odprl novih možnosti v drugem postopku, kakršnih nima na voljo že sedaj, in sicer da uveljavlja svoje pravice in koristi, ki jih zagotavlja zakon, v tožbi na ugotovitev služnosti. Tudi morebitna sprememba pasivne legitimacije v drugem postopku zaradi prodaje nepremičnin in izbris zaznambe spora ne posega v zatrjevano stvarno pravico tožnika, pri čemer v pravdnem postopku P 115/2016 niti ni šlo za spremembo pasivne legitimacije strank, ampak s strani tožnika napačno postavljen tožbeni zahtevek glede tožene stranke. Ker tožnik ni podal drugih trditev, zaradi katerih naj bi predmetna kupoprodajna pogodba in vknjižba lastninske pravice druge toženke poslabšali njegov pravni položaj, je sodišče prve stopnje tožbo tožnika zaradi pomanjkanja pravnega interesa pravilno zavrglo in pravilno odločilo, da mora tožnik posledično vsakemu od tožencev povrniti 223,99 EUR pravdnih stroškov.

14. Ker v pritožbi podani razlogi niso utemeljeni, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, sama pa nosi svoje stroške odgovora na pritožbo tudi drugo tožena stranka, saj njen odgovor glede na vsebino ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20 4 Glej A. Galič, komentar k 179. členu ZPP v knjigi L. Ude in ostali: Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, 2006, str. 121,122 5 Glej VSRS sodba II Ips 121/2015 z dne 25. 08. 2016 6 Glej VSRS sklep Cp 5/2016 z dne 12. 05. 2016 7 Glej V. Rijavec, komentar k 274. členu ZPP v knjigi L. Ude in ostali: Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, 2006, str. 557,588 8 Glej 8. člen ZZK-1 in 10. člen SPZ, ki določata, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.