29. 11. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Vladimir Bilić, d. o. o., Ljubljana, na seji 29. novembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUPDVE, 15/21 – ZDUOP in 82/21) se zavrže.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 152/20, 157/20 in 159/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) in Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje, da sta v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena ter 16. in 74. členom Ustave, Odlok pa tudi z 39. členom ZNB in 69. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 33/14, 76/15 in 23/17 – ZPOmK-1). Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe ZNB in Odlok razveljavi.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost izpodbijanih določb ZNB in z odločbama št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21) in št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21) ugotovilo, da so v neskladju z drugim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 42. člena Ustave oziroma 49. in 74. členom Ustave. Ustavno sodišče je že odločilo tako, kot predlaga pobudnica. Morebitna ugoditev pobudi torej ne bi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja.[1] To pa pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za presojo ustavnosti izpodbijanih določb ZNB. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

Odlok je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Razveljavil ga je Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20). Ustavno sodišče je zato z dopisom z dne 22. 10. 2021 pobudnico pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, ter v primeru, da pri pobudi vztraja, tudi pojasni, iz česa naj bi izhajalo, da posledice protiustavnosti niso bile odpravljene. Pobudnica je odgovorila, da ji je zaradi Odloka močno upadel dohodek, da pa bi dejansko škodo moral izračunati izvedenec poslovnofinančne stroke. Navaja še, da bi lahko povračilo škode eventualno zahtevala z odškodninsko tožbo.

Pobudnica torej svoj pravni interes utemeljuje z napovedjo odškodninskih zahtevkov zoper državo in z upadom prihodkov. S tem ni izkazala pravovarstvene potrebe za presojo neveljavnih predpisov. Ker Odlok ne velja več, ga ni mogoče razveljaviti. V skladu s 47. členom ZUstS lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, pri čemer lahko odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnice ne more vplivati. Njen pravni položaj bi se izboljšal le, če njen postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi imela pobudnica vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na podzakonski določbi, za katero bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z Ustavo in zakonom, ter odločilo, da ima ugotovitev učinek razveljavitve.[2] Pobudnica ne zatrjuje, da je že vložila tožbo, temveč njeno morebitno vložitev le napoveduje. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave bi pobudnica morala izkazati morebitni nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki ne veljajo več. Teh pa pobudnica z navedbami v pobudi ne izkaže. Ustavno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da zgolj z napovedjo morebitnega odškodninskega zahtevka, pobudnik ne more izkazati pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS.[3] Pravovarstvene potrebe pobudnica ne izkaže niti s posplošenim enačenjem upada prihodkov z domnevno nastalo škodo.[4]

Iz navedenih razlogov pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-114/16, Up-535/16 z dne 22. 11. 2018 ter sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-102/11, U-I-110/11 z dne 8. 3. 2012 in št. U-I-213/19 z dne 3. 6. 2020.

Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-196/02 z dne 20. 1. 2005.

Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-168/09 z dne 2. 12. 2010 in št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021. Prim. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-196/02 in št. Up-837/16 z dne 30. 9. 2020.

Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-121/21.