Jedro

Kadar se namreč vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne listine (v danem primeru prodajne pogodbe z dne 14.04.2008), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami pogodbi, s katerim sta pritožnika na predlagatelja prenesla lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah do celote (1. točka prvega odstavka 40. čl. ZZK-1). V skladu z določilom četrtega odstavka 149. člena ZZK-1 je v takšnih primerih zemljiškoknjižno sodišče pristojno presojati zgolj popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi vsebine zasebne listine v smislu (ne)izpolnjenih obveznosti strank iz pravnega posla.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na podlagi overjene prodajne pogodbe z dne 14.04.2008, pri nepremičninah s parc. št. 98, 108, 110, 114, 115, 116/3, 97/1, vpisane v vl. št. 281, parc. št. 112/2, vpisana v vl. št. 207 in parc. št. 112/1, vpisana v vl. št. 208, vse k.o., ki so v lasti S. in S.G., vsakega do ½ od celote, dovoli vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane lastninske pravice, katere predznamba je bila dovoljena s sklepom tega sodišča, opr. št. Dn 3776/2008, v korist predlagatelja do celote (1/1), ki učinkuje od dne 09.06.2008. Hkrati je še odločilo, da se pri navedenih nepremičninah zaradi vknjižbe lastninske pravice izbriše predznamba lastninske pravice vpisana pod Dn. št. 3776/2008. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožujeta S. in S.G.. Navajata, da jima predlagatelj - kupec po prodajni pogodbi še ni v celoti poravnal dogovorjene kupnine, kar je po določbi 2. člena te pogodbe pogoj za pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah. Overjen izvod prodajne pogodbe je kupec očitno pridobil na nezakonit način, saj je bilo po prodajni pogodbi dogovorjeno (6. člen), da notarska pisarna le-tega izroči kupcu šele po plačilu celotne kupnine. Zaradi navedenega pritožnika pritožbenemu sodišču predlagata, da „umakne in ustavi vsa dejanja za vpis in vknjižbo lastninske pravice na podlagi overjene prodajne pogodbe z dne 14.04.2008, na vseh nepremičninah, ki so predmet te pogodbe, na ime in v korist kupca“.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

Predmet tega zemljiškoknjižnega postopka je vknjižba predlagateljeve lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v zemljiško knjigo, in sicer v vrstnem redu predznamovane lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 148 člena ZZK-1 dovoli predlagani vpis, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. V konkretnem primeru je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predmetnem zemljiškoknjižnem predlogu upoštevalo vse zgoraj navedene zakonske zahteve za dovolitev vpisa. Kadar se namreč vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne listine (v danem primeru prodajne pogodbe z dne 14.04.2008), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami pogodbi, s katerim sta pritožnika na predlagatelja prenesla lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah do celote (1. točka prvega odstavka 40. čl. ZZK-1). V skladu z določilom četrtega odstavka 149. člena ZZK-1 je v takšnih primerih zemljiškoknjižno sodišče pristojno presojati zgolj popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi vsebine zasebne listine v smislu (ne)izpolnjenih obveznosti strank iz pravnega posla. Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče ni dolžno preverjati, ali je bila kupnina v celoti poravnana. Ne glede na to, pa bi bil v primeru presoje, upoštevajoč določilo drugega odstavka 6. člena prodajne pogodbe, utemeljen zaključek, da je kupec kupnino v celoti poravnal, saj razpolaga z overjenim izvodom pogodbe. Vprašanje pritožbeno zatrjevane nezakonite pridobitve izvirnika prodajne pogodbe in ne v celoti plačane kupnine pa je lahko kvečjemu predmet drugega ustreznega postopka. Zemljiškoknjižno dovolilo, vsebovano v 7. členu predmetne prodajne pogodbe je izrecno in nepogojno ter v celoti ustreza zakonskim zahtevam (32. člen ZZK-1, 23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), z njim pa je dovoljen vpis, ki se zahteva. Izpolnjeni pa so tudi drugi, zgoraj našteti pogoji za dovolitev vpisa ter upoštevane relevantne določbe 52. do 55. člena ZZK-1, ki urejajo opravičitev predznambe ter vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice (kar vse pritožbeno ni grajano), zato je zavzemanje pritožnikov za zavrnitev predlaganega vpisa neutemeljeno. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeni preizkus pa tudi ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).

Odločitev o stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, ker le-ti niso bili priglašeni.