Jedro

Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. V reviziji izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje sodbe v revizijskem postopku. Materialno pravo, na katerega pravilno uporabo pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 5.6.2003, s katero je bila zavrnjena pritožba proti odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 31.3.2003. Prvostopni organ je zavrnil zahtevek tožnice za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in odločilo, da je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Pravilna je ugotovitve tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje enega izmed zakonskih pogojev za priznanje statusa vojnega invalida, to je najmanj 20% okvare zdravja, pridobljene na podlagi relevantnih okoliščin (ZVojI; 1. odstavek 1. člena Zakona o vojnih invalidih). Zdravniška komisija druge stopnje je v mnenju in izvidu z dne 3.6.2003 štela, da ob eksploziji nastale poškodbe (brazgotine po telesu ter brazgotina na čelu) ne predstavljajo okvare zdravja v okviru zakonsko določenega odstotka, saj ne povzročajo kontraktur, niti funkcionalnih motenj. Zatrjevana okvara hrbtenice pa po navedenem izvedeniškem mnenju ni poškodba, nastala ob eksploziji leta 1942, ampak je posledica degenerativnih sprememb. Med dogodkom iz leta 1942 in tožničinim slabim zdravstvenim stanjem ne obstoja vzročna zveza. Glede zdravniškega izvida Instituta RS za rehabilitacijo z dne 17.6.2003 pa je sodišče prve stopnje navedlo, da ta dokaz predstavlja novoto in ga zato ni bilo mogoče upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe, saj tožnica ni z ničemer izkazala, da tega dokaza ni mogla predložiti že v upravnem postopku.

Tožnica v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja. Opisala je vse dogodke in dejanja, jih argumentirala s fotokopijami in na tej podlagi izkazala, da ji pripada status vojnega invalida. Ne strinja se, da njeno stanje po eksploziji ne dosega določenega odstotka invalidnosti. Pripravljena je ponovno opraviti še vse dodatne preglede in na tej podlagi dokazati, da je njeno zdravstveno stanje posledica poškodb iz leta 1942. Predlaga ugoditev pritožbi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v 1. odstavku 107. določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v 2. odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjuje pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V vseh drugih primerih se že vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne z uveljavitvijo ZUS-1. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru tožničina pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V skladu z določilom 86. člena ZUS-1 vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. V reviziji izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje sodbe v revizijskem postopku.

Tudi materialno pravo, na katerega pravilno uporabo pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo. Da bi se izognilo ponavljanju, se revizijsko sodišče v celoti sklicuje na razloge, navedene v prvostopni sodbi. Glede na pravilno in izčrpno obrazloženo sodbo sodišča prve stopnje, tako v dejanskem kot v materialnem pogledu, revizijsko sodišče ob izostanku revizijskih navedb k razlogom sodbe sodišča prve stopnje nima kaj dodati in je ob materialnopravni presoji izpodbijane sodbe ugotovilo, da je pravilna.

Ker niso podani uradno upoštevni revizijski razlogi, je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 tožničino revizijo zavrnilo.