Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stečajni upravitelj, ki je odvetnik, ima pravico za zastopanje stečajnega dolžnika v sodnem postopku stroške priglasiti po odvetniški tarifi.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka potrdi.
II. Tožnika sama krijeta stroške svoje pritožbe.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov in jima v posledici tega solidarno naložilo v plačilo stroške obeh toženk, in sicer prvi 5.452,91 EUR (III. točka sodbe), drugi pa 3046,52 EUR (IV. točka sodbe), obema v 15. dneh, v primeri zamude še z obrestmi.
Proti odločitvi o stroških se pritožujeta tožnika s predlogom za spremembo tega dela odločitve v smer zavrnitve zahtevka oz. za razveljavitev in vračilo zadeve v nov postopek, opredeljujeta pa tudi pritožbene stroške. Očitata, da odločitev sodišča v tem delu ni zadosti obrazložena, saj se navaja le, za katera opravila je sodišče stroške priznalo, nič pa, v kakšni višini. Tudi potrebnosti posameznih vlog ni ocenilo, poleg tega pa stečajnemu upravitelju, ki je zastopal drugo toženko, ne bi smelo priznati stroškov po odvetniški tarifi.
Toženki na pritožbo nista odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča o stroških postopka je zadosti obrazložena, tako da je v celoti možen preizkus njene pravilnosti in zakonitosti, zato implicite očitana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, za katera opravila in po katerem predpisu je priznalo stroške obema toženkama, zato je njegova odločitev preverljiva, tudi če zraven ni navedenega posameznega zneska.
Sodišče prve stopnje je korektno uporabilo tudi določbo 1. odst. 155. čl. ZPP, ki pravi, da se upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni. Nasprotni pritožbeni očitek je pavšalen, nekonkretiziran in nedoločen. Pritožnika ne povesta, katera od dveh vlog toženk, poleg odgovora na tožbo in pripomb na izvedensko mnenje, se jima ni zdela potrebna, sama pa sta jih vložila natanko toliko.
Končno je neutemeljen tudi očitek, da stečajni upravitelj, ki je zastopal drugo toženko, ne bi smel priglasiti stroškov kot odvetnik po Odvetniški tarifi. Če namreč stečajni upravitelj, ki je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, ne bi bil sam odvetnik, bi lahko za zastopanje pred sodiščem odvetnika pooblastil. Stranka ne more biti ob pravico do kvalificiranega zastopanja samo za to, ker je v stečaju.
Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP), pritožnika pa posledično sama krijeta stroške svoje pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).