Jedro

V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-3237/2014-1 07-3401-00 z dne 4. 11. 2014 se za terjatve pod zaporednimi številkami 2 do vključno 36, v višini 38.228,78 EUR, odpravi in zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije zoper tožnico uvedla davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti, ki po v izreku navedenih izvršilnih naslovih po stanju na dan 4. 11. 2014 z zamudnimi obrestmi in stroški izvršbe znaša 50.573,13 EUR, z rubežem denarnih sredstev na računu pri banki A d.d. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-29-1236/2014-2 z dne 11. 5. 2015 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi ugotavlja skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi, v zvezi z ugovorom tožnika, da se z izpodbijanim sklepom pod zap. št. 2 do 36 prisilno izterjujejo navadne terjatve, na katere učinkuje pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, pa tudi njegovo skladnost z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po 213. členu ZFPPIPP, ki velja smiselno tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za prednostne terjatve, med katere v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP spadajo tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Navedena določba sicer o nezavarovanih terjatvah za plačilo prispevkov v prisilni poravnavi oziroma v poenostavljeni prisilni poravnavi posebej ne govori, vendar po stališču pritožbenega organa ni utemeljenega razloga, da bi terjatve iz naslova prispevkov v stečajnem postopku delile drugačno usodo kot terjatve iz naslova prispevkov v postopku prisilne poravnave oziroma poenostavljene prisilne poravnave. Celo več, če so terjatve iz naslova prispevkov varovane v stečajnem postopku, morajo biti še toliko bolj varovane v postopku prisilne poravnave oziroma poenostavljene prisilne poravnave (smiselno tako tudi Višje delovno in socialno sodišče v sodbi Pdp 796/2013 z dne 24. 10. 2013). Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona. Predmet poenostavljene prisilne poravnave so le navadne terjatve, med te pa nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne sodijo. Pritožbeni organ nadalje ugotavlja, da v posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava z dne 30. 4. 2014, med navadnimi terjatvami niso navedene terjatve iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje (terjatev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) kot tudi ne iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (terjatev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) oziroma v seznamu upnikov nista navedena omenjena zavoda. Ker iz seznama ne izhaja, da bi učinkoval tudi na njune terjatve, ni razloga, da bi se navedena zavoda zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 896/2014 z dne 24. 9. 2014 pritožila. Da poenostavljena prisilna poravnava nima učinka na terjane prispevke, ki so nastali do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, pa, kot že navedeno, izhaja tudi iz določb ZFPPIPP. Iz navedenih razlogov po presoji pritožbenega organa ni ovire za davčno izvršbo terjatev po izvršilnih naslovih, navedenih pod zap. št. 2 do 36 izreka izpodbijanega sklepa.

Tožnik se odločitvijo ne strinja, ker temelji na napačni uporabi določb 1. in 6. točke prvega odstavka 21. člena, drugega odstavka 21. člena in 212. do 215. člena ZFPPIPP. Po izvršilnih naslovih pod zaporednimi številkami 2 do vključno 36 izpodbijanega sklepa v skupnem znesku 38.228,78 EUR se od tožnika terjajo prispevki, starejši od treh mesecev pred pričetkom prisilne poravnave, ki so nastali v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Nad tožnikom se je dne 14. 10. 2014 pravnomočno končal postopek poenostavljene prisilne poravnave. Terjatev tožene stranke od št. 2 do 36 v skupni višini 38.228,78 EUR vključujoč zamudne obresti, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je bila s strani tožnika priznana v posodobljenem seznamu terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave z dne 30. 4. 2014 kot navadna terjatev, na katero ima poenostavljena prisilna poravnava učinek v celoti, pod zaporedno številko 9, v skupnem znesku 45.407,67 EUR. Terjatev je bila prijavljena na podlagi konto kartice tožnika, po kateri je tožnik upniku dolgoval 58.408,87 EUR. V priznano terjatev so vključene vse obveznosti tožnika na dan 28. 4. 2014 iz naslova davka na dodano vrednost, prispevkov za zdravstveno varstvo, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za starševsko varstvo, prispevkov za zaposlovanje, akontacije dohodnine in stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov. Tožena stranka se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni pritožila, v odločbi pa takšno ravnanje utemeljuje z navedbo, da med navadnimi terjatvami niso navedeni prispevki obeh zavodov. Tožnik je, kot navedeno, v postopku poenostavljene prisilne poravnave prijavil celotne davčne obveznosti, vključno obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V skladu z 214. členom ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni organ, v nasprotju s pogoji potrjene prisilne poravnave.

Stališče tožene stranke, da so v postopku prisilne poravnave v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, s katerim je utemeljena zavrnitev pritožbe, je zmotno. Uporaba drugega odstavka 21. člena oziroma njegova širitev za postopek prisilne poravnave je po mnenju tožnika brez zakonske podlage, saj zakon določa izjemo le za stečajni postopek, kar potrjuje tudi gramatikalna razlaga 21. člena, ki v 1. in 6. točki prvega odstavka jasno določa prednostne terjatve v postopkih zaradi insolventnosti, v drugem odstavku pa le v stečajnem postopku.

Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi za terjatve pod zaporedno številko 2 do vključno 36, v skupni višini 38.228,78 EUR, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Glede prednostnih terjatev ponovno izpostavlja sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdg 796/2013 z dne 24. 10. 2013 ter dodaja, da nastane obveznost glede prispevkov na dan izplačila plače (smiselno tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 1328/2004 z dne 7. 5. 2009). Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po 5. členu ZFPPIPP so postopki zaradi insolventnosti postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stečajni postopek. Prednostne, podrejene in navadne terjatve v postopkih zaradi insolventnosti so določene v 21. členu tega zakona. Po 1. točki prvega odstavka 21. člena so prednostne terjatve nezavarovane terjatve iz naslova plač in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, po 6. točki pa davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s temi izplačili. V stečajnem postopku so po drugem odstavku tega člena prednostne tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Iz določbe nedvoumno sledi, da se nanaša izključno na stečajni postopek in jo je kot specialno treba razlagati ozko. Sodišče zato v zakonu ne najde podlage za razlago, po kateri spadajo med prednostne terjatve v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki ga izpostavi tožena stranka, je v izključni pristojnosti zakonodajalca in ga zato sodišče, ki je pri odločanju vezano na Ustavo in zakon, ni presojalo. V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so po navedenem nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

Z izpodbijanim delom sklepa o davčni izvršbi se na podlagi obračunov davčnih odtegljajev po izvršilnih naslovih, ki so v izreku sklepa navedeni pod zap. št. 2 do 36, prisilno izterjujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje ter prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2013. Izterjujejo se torej prispevki, ki so nastali v zadnjem letu pred začetkom postopka prisilne poravnave (2. 4. 2014) in se glede na pravno stališče te sodbe ne uvrščajo med prednostne terjatve po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, temveč med navadne terjatve, na katere poenostavljena prisilna poravnava učinkuje, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev.

V tem pogledu pa v zadevi ni spora o tem, da je v posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava z dne 30. 4. 2014, pod zap. št. 9 kot upnik navedeno Ministrstvo za finance – DURS, ne pa tudi upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Smiselno stališče tožene stranke, da je treba posodobljeni seznam terjatev presojati strogo, je po presoji sodišča sicer pravilno, saj pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkuje le za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu (navadnih) terjatev. Vendar pa je v obravnavanem primeru med strankama nesporno tudi, da so v posodobljenem seznamu terjatev terjatve obeh zavodov v terjatev upnika pod zap. št. 9 vključene, in da gre torej le za pomanjkljivo oznako upnikov. Gre za pomanjkljivost, ki po presoji sodišča, ob upoštevanju pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in dejstva, da je v posodobljenem seznamu navedeni upnik skladno z zakonom pristojen tudi za odmero in prisilno izterjavo prispevkov za zdravstveno zavarovanje kot tudi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne utemeljuje stališča, da terjatve po izvršilnih naslovih iz zap.št. 2 do 36 izpodbijanega sklepa v posodobljenem seznamu terjatev niso navedene in da zato pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne predstavlja ovire za davčno izvršbo.

Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje. Le-ta je pri ponovnem odločanju vezan na pravno mnenje, ki ga je v tej sodbi zavzelo sodišče. O stroških postopka je odločeno na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.