Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, vloženem dne 18.4.2006, ugodilo in sklep zemljiškoknjižnega referenta opr. št. Dn. št. 530/2006-2 z dne 30.3.2006 tako spremenilo, da se zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na parceli št. 129/2 k.o. X.v korist K. zavrne (1. točka izreka). Pri parceli št. 129/1, pripisani pri vl. št. 255 k.o. X., je dovolilo izbris vknjižbe lastninske pravice v korist K. d.o.o. ter vknjižbo lastninske pravice v korist Republike Slovenije (2. točka izreka). Pri nepremičninah vl. št. 54 k.o. X. je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (za parcelo št. 129/1) in vpis zaznambe zavrnitve vpisa (3. točka izreka).
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila predlagateljica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je že v odgovoru na ugovor opozorila, da nepremičnina s parc. št. 129/2 k.o. X. ni kmetijsko zemljišče, zato ni prešla v razpolaganje in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) in slednji tudi ni pasivno legitimiran za vložitev ugovora. Sklad je namreč dne 11.3.1993 ustanovila Republika Slovenija z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Sklad je predlagateljico obvestil, da iz potrdila o namembnosti sporne parcele izhaja, da je bila parcela na datum 10.3.1993 opredeljena kot zazidano stavbno zemljišče, zato bodo na Skladu pripravili pogodbo o prenosu na D.S.U. in jim zadevo odstopili v reševanje, o vsem tem pa je predlagateljica sodišče obvestila dne 16.4.2009 in dne 16.11.2009. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zgoraj pojasnjenih navedb predlagateljice o pomanjkanju pasivne legitimacije za vložitev ugovora, čeprav mora na to paziti po uradni dolžnosti, zato izpodbijane odločitve v tej smeri ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje o ugovoru ne bi smelo vsebinsko odločati, temveč bi ga moralo kot nedovoljenega zavreči. Sklepa zemljiškoknjižnega referenta opr. št. Dn. št. 530/2006-2 z dne 30.3.2006 tudi ni vročalo Republiki Sloveniji po Državnem pravobranilstvu, ki je po zakonu pristojno za zastopanje Republike Slovenije pred sodišči. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da iz listin, ki so bile predložene v zemljiškoknjižnem postopku, ne izhaja, da bi celotna parcela št. 129/1 k.o. X. predstavljala funkcionalno zemljišče. V postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga mora sodišče preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu. Med drugim mora preizkusiti tudi, ali so predlogu predložene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in druge listine, ki mu morajo biti predložene. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in gre za odpravljive pomanjkljivosti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog v določenem roku popravi in dopolni, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in tako kršilo določbe zemljiškoknjižnega postopka. Končno bi moralo sodišče prve stopnje udeleženca pozvati, ali obstoji možnost mirne rešitve spora.
Pritožba je utemeljena.
V skladu s 132. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) so udeleženci zemljiškoknjižnega postopka: predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti; oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj; oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec); druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta opr. št. Dn. št. 530/2006-2 z dne 30.3.2006 je vložil ugovor Sklad. Na ugovor je odgovorila predlagateljica in v njem oporekala pasivni legitimaciji Sklada za vložitev ugovora.
Predlagateljica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je ugovarjala pravici Sklada do vložitve ugovora, saj je bila sporna parcela št. 129/1 k.o. X. dne 10.3.1993 opredeljena kot zazidljivo stavbno zemljišče in kot taka ni mogla preiti v upravljanje in razpolaganje Sklada. Čeprav gre za okoliščino, od katere je odvisen status Sklada kot udeleženca zemljiškoknjižnega postopka in posledično tudi dovoljenost njegovega ugovora kot pravnega sredstva, se sodišče prve stopnje do ugovora predlagateljice ni opredelilo in izpodbijani sklep o tem nima razlogov, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1, ki je razveljavitveni razlog.
Ker je bilo treba že na podlagi navedenega izpodbijani sklep razveljaviti, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo.
Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ter dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (5. alineja drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti. Pritožbeno sodišče še opozarja, da je bila sporna parcela št. 129/1 k.o. X. v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice vknjižena kot last Republike Slovenije, zaradi česar ima ta v skladu z 3. točko 132. člena ZZK-1 status nasprotne udeleženke. Sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 530/2006-2 z dne 30.3.2006 ji ni bil vročen po Državnem pravobranilstvu, zato ji bo moralo sodišče prve stopnje pred odločanjem o ugovoru vročiti izpodbijani sklep.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).