Jedro

Brez objektivne možnosti, da bi obdolženec ponovil kaznivo dejanje na isti način, ter ob odsotnosti kakršnihkoli okoliščin, ki bi omogočale zaključek, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje na kak drug način, ni podane konkretne nevarnosti, da bo obdolženec v prihodnosti izvrševal istovrstna kazniva dejanja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Kpd 21946/2014 z dne 27. 5. 2014 zoper obdolženega J. C. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) . Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ks 21946/2014 z dne 29. 5. 2014 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčeva zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Meni, da v obravnavanem primeru ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Po stališču zagovornice obdolžencu ni moč očitati, da je specialni povratnik, saj glede na podatke iz kazenske evidence velja za neobsojenega. Tudi njegovo slabše premoženjsko stanje ne more biti zadosten razlog za odreditev pripora. Sicer pa se obdolženec preživlja s socialno pomočjo in pomočjo stare mame ter si išče zaposlitev. Obdolženec živi v hiši staršev in nima preživninskih obveznosti. Zagovornica nadalje meni, da na ponovitveno nevarnost ne kaže niti kriminalna količina. V zvezi s tem navaja, da je obdolženec metadonski odvisnik, ki je imel zdravila predpisana za lastno terapijo in je v skladu s terapijo užival večje količine anksiolitikov in sedativov, kar je pri metadonski terapiji običajno. To ugotavlja tudi sodišče, ko navaja, da je obdolženec tablete užival tudi sam. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi se obdolženec za prodajo dogovarjal samo z eno osebo, pri čemer do prodaje nato ni prišlo. Zagovornica še opozarja, da so bile tablete obdolžencu zasežene in z njimi več ne razpolaga. Obdolženi je vse recepte za zdravila, ki so predmet tega postopka, dobival od zdravnika, soobdolženega F. G., zoper katerega prav tako teče kazenski postopek in je odrejen pripor. Obdolženi torej receptov ne more več dobiti in posledično novih, istovrstnih kaznivih dejanj ne more izvrševati. Glede na navedeno Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru, ki ga je podala na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila kot neutem eljeno. Po njenem stališču za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zadostuje, da je obdolženec brez zaposlitve in premoženja, dejstvo, da je kaznivo dejanje izvrševal kar dve leti ter da je ob prijetju posedoval večjo količino prepovedanih drog. Nadalje navaja, da mnenje zagovornice, po katerem priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan, temelji na lastnem vrednotenju okoliščin in tako predstavlja uveljavljanje nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če teža, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, storilčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kakšno dejanje, s katerim grozi. Gre torej za konkretne okoliščine, ki zadevajo tako izvršeno kaznivo dejanje (objektivne okoliščine), kot tudi storilca (subjektivne okoliščine) in iz katerih je možno potegniti na splošnih življenjskih izkušnjah utemeljen in specifičen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženi ponovil določeno kaznivo dejanje (odločba Ustavnega sodišča Up-123/95 in Up-127/95 z dne 6. 10. 1995).

6. V obravnavani zadevi je preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora navedel, da si je obdolženec vse od leta 2012 do odreditve pripora na podlagi receptov, ki jih je izdal zdravnik F. G., v lekarnah pridobil tablete, ki vsebujejo prepovedane droge. Te tablete je po ugotovitvah sodnika pridobival in hranil tudi zaradi prodaje, na kar kaže velika količina tablet ter računalniški izpiski pogovorov z eno izmed njegovih odjemalk. Preiskovalni sodnik je nadalje navedel, da je obdolženec brez zaposlitve in premoženja ter da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja že pravnomočno obsojen, je torej specialni povratnik. Upoštevaje te okoliščine je preiskovalni sodnik zaključil, da bi obdolženec tablete pridobival tudi v prihodnje, ne glede na to, ali je dosedanji dobavitelj onemogočen pri pisanju receptov. Senat je v pritožbenem postopku soglašal s stališčem zagovornice, da je obdolženca potrebno obravnavati kot nekaznovano osebo, saj bi morale biti predhodne obsodbe iz kazenske evidence izbrisane. Kljub temu pa je pritrdil zaključku sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti. Navedel je, da se je obsojenec s preprodajo zdravil ukvarjal aktivno in v daljšem časovnem obdobju ter na ta način prišel do sredstev za lastno preživljanje.

7. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču zagovornice, da ugotovljene okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, ne dajejo prepričljive podlage za sklepanje, da bo obdolženec z očitano kriminalno dejavnostjo nadaljeval tudi v prihodnje.

8. Kot je pravilno navedlo že pritožbeno sodišče, ponovitvene nevarnosti ni moč utemeljevati z obdolženčevo predkaznovanostjo, saj je rok za izbris prejšnjih obsodb iz kazenske evidence potekel 30. 12. 2010 oziroma 20. 4. 2013, tj. preden je bil zoper obdolženca uveden kazenski postopek za obravnavano kaznivo dejanje (odločba Vrhovnega sodišča I Ips 11205/2009 z dne 12. 6. 2013). Predkaznovanost sicer ni edina okoliščina, ki kaže na storilčevo ponovitveno nevarnost, v nekaterih primerih pa je na verjetnost ponovitve kaznivega dejanja moč sklepati že iz okoliščin izvršenega kaznivega dejanja . Tako je Vrhovno sodišče v več pripornih zadevah, ki so se nanašale na kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, zavzelo stališče, da sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti lahko temelji tudi na dejstvu, da so bila kazniva dejanja oziroma posamezna izvršitvena ravnanja izvršena večkrat zaporedoma, vztrajno in organizirano. Te okoliščine praviloma kažejo na visoko stopnjo obdolženčeve vpletenosti v kriminalno dejavnost ter s tem na njegovo pripravljenost, da z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljuje. Večji kot je „vložek“ obdolženca v izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj ter tesnejše kot so njegove vezi z drugimi izvrševalci in odjemalci prepovedanih drog, večja je verjetnost, da bo obdolženec kazniva dejanja ponavljal (glej odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 24252/2012 z dne 21. 6. 2012, XI Ips 675/2013 z dne 7. 2. 2013 in XI Ips 56749/2013 z dne 16. 1. 2014). S temi okoliščinami sta sodišči ponovitveno nevarnost utemeljevali tudi v obravnavanem primeru, v katerem pa gre za bistveno drugačno situacijo, kakor v citiranih zadevah. Obdolžencu se namreč ne očita promet s prepovedanimi drogami iz skupine I. Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (npr. heroin, koka, konoplja), ki se lahko proizvajajo, dajejo v promet in posedujejo le v znanstveno-raziskovalne in učne namene, sicer pa se proizvajajo in prodajajo na razvejanem ilegalnem trgu, na katerem so preprodajalci med seboj povezani in imajo več različnih dobaviteljev, tako da razkritje enega dobavitelja praviloma ne onemogoča nadaljnje preprodaje. V obravnavanem primeru se obdolžencu očita nedovoljena preprodaja legalno proizvedenih zdravil, ki jih je obdolženec pridobival izključno v lekarnah na podlagi receptov, ki jih je izdal zdravnik F. G. Kriminalna dejavnost tega zdravnika je bila razkrita in o njej so poročali tudi mediji, zoper njega je bil uveden kazenski postopek in odrejen pripor. Glede na navedeno je potrebno pritrditi zagovornici, da je izjemno neverjetno, da bi obdolženec od istega zdravnika še lahko pridobival recepte in nato v lekarni ta zdravila kupil. Iz izpodbijanega sklepa pa tudi ne izhaja, da bi obdolženec do zdravil lahko prišel še na kakšen drug način oziroma da bi recepte zanje lahko pridobil pri drugem zdravniku. Sklepanje preiskovalnega sodnika, da bi obdolženec lahko s kriminalno dejavnostjo nadaljeval tudi, če bi bil dosedanji dobavitelj onemogočen pri pisanju receptov, ni podkrepljeno z nikakršnimi dejstvi oziroma dokazi in je torej presplošno, da bi lahko utemeljevalo poseg v osebno svobodo obdolženca pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe.

9. Ob odsotnosti objektivne možnosti, da bi obdolženec kazniva dejanja na isti način ponovil ter ob odsotnosti kakršnihkoli okoliščin, ki bi omogočale zaključek, da bo obdolženec do zdravil za nadaljnjo prodajo prišel na kak drug način, je povsem nepomembno, ali je obdolženec brezposeln in se je s prodajo teh zdravil dalj časa preživljal. Okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, tako po stališču Vrhovnega sodišča ne predstavljajo tistih posebnih okoliščin, ki bi kazale na konkretno nevarnost, da bo obdolženec v prihodnosti izvrševal istovrstna kazniva dejanja.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti, kot pogoj za odreditev pripora, ni podan, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo ter izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo. Glede na takšno odločitev obstoja preostalih v zahtevi zatrjevanih kršitev ni presojalo.