Jedro

Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.

Izrek

I.Tožniku se poleg z Odločbo Državne komisije za poklicno maturo, št. 6033-241408- 1/2024-303-PM25-4 z dne 31. 1. 2025, že priznanih prilagoditev, omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem, kot mu je bil pripoznan z Odločbo Zavoda RS za šolstvo - OE Celje o usmeritvi, št. 6901-330/2021-15 z dne 30. 6. 2021 ter da se mu zagotovi opravljanje poklicne mature na spomladanskem izpitnem roku v šolskem letu 2024/2025.

II.Odločitev o stroških se pridrži do končne odločbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka

1.Državna komisija za poklicno maturo (v nadaljevanju DK PM) je odločila, da se tožniku, dijaku Šolskega centra ..., Elektro in računalniška šola, pri opravljanju poklicne mature 2025 odobri opravljanje maturitetnih izpitov na prilagojen način pri izpitih iz slovenščine, matematike in računalništva.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Šolski center ... za tožnika zaradi primanjkljaja na posameznih področjih učenja in na podlagi odločbe o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ) oziroma dokumentacije ustreznih institucij oz. mnenja zdravnikov specialistov, v skladu s 5. členom Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Pravilnik) odločil o prilagojenem načinu opravljanja maturitetnih izpitov in določil prilagojeni način opravljanja maturitetnih izpitov.

3.Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju toženka) je zavrnilo pritožbo tožnika zoper odločbo Državne komisije za splošno maturo št. zoper odločbo DK PM št. 6033-241408-1/2024-303-P25-4 z dne 31. 1. 2025.

4.Iz obrazložitve izhaja, da je želel tožnik prilagoditev, in sicer uporabo računalnika z e-bralcem. Takšna odobritev prilagoditve bi mu namreč omogočila, da bi imel pri opravljanju mature izhodiščno enake možnosti kot njegovi sošolci, ki težav nimajo. S prilagoditvijo ne bi bil na boljšem, temveč bi mu šele taka prilagoditev omogočila enakovredno opravljanje mature.

5.Pritožbeni organ glede pritožbenih navedb tožnika, da si ni mogel predstavljati, da prilagoditev, ki so zapisane v odločbi, ne bo mogel uporabljati na maturi, ki je nujna, da lahko uspešno zaključi srednje šolanje in pridobi poklic in da nikakor ne razume, kako lahko imata dve različni službi ministrstva različne pravilnike oz. različna merila, ter da ti očitki delno držijo, posebej glede strokovnega stališča glede prilagoditev po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1) in Zakonom o maturi (v nadaljevanju ZMat) ter srednješolskimi predpisi.

6.Toženka pojasnjuje, da prilagoditve v postopku usmerjanja, razen trajnih prilagoditev prostora in opreme in pripomočkov, niso predmet odločbe ampak individualiziran program (v nadaljevanju IP), ki ga pripravi strokovna skupina na šoli, je pa odločba o usmerjanju oz. status otroka s posebnimi potrebami pogoj za izvajanje pomoči in prilagoditev. Prilagoditve se niti v strokovno mnenje niti v odločbo, njen izrek, ne zapišejo, na podlagi samega zakona, katerega izhodiščni strokovni namen je bil, kot izhaja iz besede prilagoditev, da se le te sproti prilagajajo vzgojno izobraževalnim potrebam otroka, zato se določijo v IP-ju, oz. osebnem izobraževalnega načrtu v srednji šoli. Zato so tudi v odločbi o usmerjanju in predhodno v strokovnem mnenju tožniku dodelili v tč. 8. 6 pod pripomočki, ki so potrebni za vključitev otroka v program samo "možnost uporabe računalnika z bralcem", po tem, ko so v tč. 7 zgolj kot priporočilo strokovni skupini na šoli zapisali, da potrebuje časovne, organizacijske in prostorske prilagoditve, ki so mu omogočile uspešnost pri izkazovanju znanja že v osnovni šoli (uporaba IKT opreme za zapisovanje snovi/bralec, možnost fotokopiranja obsežnejše učne snovi, sedežni red s čim manj motečimi dejavniki in možnostjo individualne pomoči učitelja ali sošolca, prilagojeno obliko pisnih gradiv - večji razmak in font črk, napovedano ustno in pisno ocenjevanje znanja, možnost podaljšanega časa oz. pisanja v dveh delih pri pisnem ocenjevanju znanja.

7.Iz izpodbijane odločbe DK PM je tudi razvidno, da je uporaba IKT opreme za zapisovanje snovi, ki je v strokovnem mnenju Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju KUOPP) predvidena kot alternativna možnost, odobrena kot uporaba posebnih pripomočkov, pisanje izpita z računalnikom, uporaba računalnika za branje izpitnih pol na USB ključih. E-bralec ni predviden v nobeni skupini kandidatov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju KPP) po preglednici, predviden je le pomočnik - bralec, ki je fizična oseba, predvidena le izjemoma pri dolgotrajno bolnih otrocih.

8.Tožnik se v skladu z zadnjo odločbo iz 2021, v prijavi ni opredelil kot dolgotrajno bolan otrok, niti se ni prijavil kot kandidat brez odločbe, v tem delu, vendar iz pritožbi priloženih izvidov izhaja, da je bil že v preteklosti obravnavan zaradi težav z usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti, disleksije ter neustrezne grafomotorike, ki se posledično kažejo na področju učenja. Zaradi težav z branjem in pisanjem je imel tudi težave z anksioznostjo. Tudi če bi morda šele sedaj, v tem delu, šteli pritožbo kot pravočasno prijavo kandidata brez odločbe o usmeritvi, v tej obrazložitvi že naveden 3. člen Pravilnika v drugem odstavku tudi določa, da so kandidati brez odločbe o usmeritvi le tisti, ki zaradi posledic poškodb, nesreče ali bolezni, ki se jim je zgodila v šolskem letu, v katerem bodo opravljali maturo, potrebujejo prilagoditve, kot jih imajo slepi, slabovidni ali kandidati z okvaro vidne funkcije, gluhi ali naglušni, gibalno ovirani ali dolgotrajno bolni kandidati, ta pogoj ni izpolnjen, saj je ravno iz priloženih izvidov razvidno, da bolezen ni nastala v tem šolskem letu, ampak dosti prej. Tudi za to skupino KPP, pa velja omejitev, da prilagoditve za posamezno skupino kandidatov s posebnimi potrebami ne smejo presegati prilagoditev, določenih v Preglednici in z določbo o usmerjanju določen pripomoček, e-bralec v nobenem primeru glede na veljavne predpise ne bi mogel biti odobren.

9.Glede nadaljnje pritožbene navedbe, da DK PM pri odločanju o prilagojenem načinu opravljanja mature zavezana k doslednemu upoštevanju veljavne zakonodaje, kamor poleg ZMat in Pravilnika sodi tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (v nadaljevanju ZIMI) in Konvencija OZN o pravicah invalidov (v nadaljevanju KPI) in da oba predpisa določata, da imajo osebe z invalidnostmi pravico do ustreznih prilagoditev šolskega oz. študijskega procesa individualnim potrebam invalida, pri čemer so kot "primerne prilagoditve" opredeljeni potrebni zakonodajni, upravni in drugi ukrepi, ki ne nalagajo nesorazmernega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebni, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje pravic in svoboščin, pritožbeni organ ugotavlja, da je tožnik pridobil vse možne, ustrezne in primerne prilagoditve skladno z veljavno zakonodajo, ki so jo pripravili strokovnjaki in pri tem upoštevali katere prilagoditve so najbolj ustrezne in primerne za posamezne skupine KPP. Se pa pritožbeni organ strinja s predloženim odgovorom ZRSŠ, da je v populaciji otrok s posebnimi potrebami (OPP) vse več otrok, ki imajo kompleksne primanjkljaje, ovire oz. motnje in slednje zahtevajo raznoliko podporo in prilagoditve, ki jih ne moremo enoznačno opredeljevati, kot to zahteva Preglednica Pravilnika na podlagi ZMat vnaprej, ampak kot določa ZUOPP-1, da se sproti prilagaja otrokovim vzgojno izobraževalnim potrebam, saj odločba o usmerjanju velja do zaključka programa v katerega je otrok usmerjen.

10.Glede pritožbene navedbe, da zgolj zakon podeljuje pravice oz. predpiše način uresničevanja določene pravice, podzakonski akt pa lahko zgolj podrobnejše predpiše uveljavljanje teh pravic, nikakor pa jih ne sme omejevati ali zmanjševati, ker bi bilo takšno omejevanje v nasprotju z Ustavo RS, se pritožbeni organ strinja. Vendar ZMat v 4. členu določa, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi, v utemeljenih primerih (poškodbe, bolezen) pa tudi drugim kandidatom, se lahko, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, prilagodi način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja. Pravila za izvajanje mature za kandidate s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih za druge kandidate, določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu minister).

11.Ne glede na to, upoštevaje, da odločba o usmerjanju velja do zaključka programa, v katerega je dijak usmerjen, obstajata še dva dodatna kumulativna pogoja, tj., da gre za prilagoditve, ki jih je ves čas šolanja uporabljal (ta pogoje je izpolnjen) in ki ne presegajo prilagoditev za posamezno skupino kandidatov s posebnimi potrebami, določenih v Preglednici (ta pogoj ni izpolnjen).

12.Tudi v strokovnem mnenju KUOPP se izrecno navaja v tč. 8.6 zgolj možnost uporabe e-bralca, medtem ko v tč. 7, kjer se prilagoditve lahko samo priporočajo, saj niso predmet odločbe, vendar jih običajno strokovna skupina na šoli upošteva, pa KUOPP navaja "uporabo IKT opreme za zapisovanje snovi/bralec".

13.Navedeno torej pomeni, da se pri maturi, prilagojenem načinu izvajanja, te pri vpisu v prijavo, dejansko upoštevajo tako pripomočki kot trajne prilagoditve prostora in opreme, ki so navedene v veljavni odločbi, pa tudi klasične prilagoditve, ki niso določene v odločbi ampak v IP-ju oz. osebnem izobraževalnem načrtu in jih je imel KPP že v času izobraževanja in ne šele ob maturi, vendar samo tiste, ki so vnaprej določene v Preglednici možnih prilagoditev načina opravljanja mature za KPP, glede na opredelitev.

14.Pri maturi je možen nabor prilagoditev, katerega podlaga je ZMat in ne ZUOPP-1, nekoliko drugačen. Po ZUOPP-1 se prilagoditve sproti prilagajajo otroku s posebnimi potrebami in evalvirajo s strani strokovne skupine na šoli v IP-ju, pri maturi pa gre omejen nabor, pripravljen s strani strokovnjakov glede na opredelitev in primanjkljaje ter vzgojno izobraževalne potrebe otroka, vnaprej, upoštevaje 4. člen ZMat, da tako vnaprej omejen nabor prilagoditev glede na skupino KPP, tudi omogoča, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji kot tudi, da je matura zaključni in zrelostni izpit ter priprava na nadaljnje samostojno življenje tako, da se kandidat tudi skozi ves ta postopek pripravi na življenje brez prilagoditev.

Navedbe strank

15.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi predlaga, da sodišče v zadevi prednostno odloči v sporu polne jurisdikcije, tako da se tožniku poleg z odločbo DK PM št. 6033-241408- 1/2024-303-PM25-4 z dne 31. 1. 2025, že priznanih prilagoditev, omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem, kot mu je bil pripoznan z odločbo ZRSŠ - OE Celje o usmeritvi št. 6901-330/2021-15 z dne 30. 6. 2021 na spomladanskem oziroma najkasneje na jesenskem roku v šolskem letu 2024/2025; oziroma podredno predlaga, da se odločitev DK PM št. 0122-2/2025 z dne 3. 2. 2025, s katero je bila zavrnjena prilagoditev opravljanja mature z uporabo pripomočka računalnika z e-bralcem, v zvezi z odločbo DK PM št. 6033-241408-1/2024-303-PM25-4 z dne 31. 1. 2025, odpravi in se v tem delu, tj. zahtevku po prilagoditvi opravljanja mature z uporabo pripomočka računalnika z e-bralcem vrne v ponovno odločanje ter da DK PM napotke, da poleg z odločbo DK PM št. 6033-241408-1/2024-303-PM25-4 z dne 31. 1. 2025, že priznanih prilagoditev, tožniku omogoči uporabo pripomočka računalnika z e-bralcem, kot mu je bil pripoznan z odločbo ZRSŠ - OE Celje o usmeritvi št. 6901-330/2021-15 z dne 30. 6. 2021, ter da o zadevi odloči prednostno, tako da se tožniku zagotovi opravljanje poklicne mature najkasneje na jesenskem izpitnem roku v šolskem letu 2024/2025.

16.Tožnik na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlaga tudi izdajo začasne odredbe.

17.Poudarja, da mu je bila z odločbo DK PK zavrnjen predlog za opravljanje poklicne mature s pripomočkom računalnik z e-bralcem, katerega uporaba mu je bila v izobraževalnem procesu vsa štiri leta srednješolskega šolanja priznana z odločbo ZRSŠ - OE Celje o usmeritvi št. 6901-330/2021-15 z dne 30. 6. 2021. Izpodbijani akt zadeva tožnikovo zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki ji za kandidate s posebnimi potrebami ureja ZMat. Opozarja, da posega odločitev v njegovo ustavno pravico do izobraževanja, krši Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in KPI ter ZIMI, Zakon o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD).

18.Tožnik je otrok s posebnimi potrebami. Njegove učne težave izhajajo iz težav na področju usmerjanja in vzdrževanja pozornosti, disleksije ter neustrezne grafomotorike. Ima diagnosticirano težjo obliko disleksije, ki mu onemogoča sprejemanje, osvajanje in izkazovanje znanja preko branja. Uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem je ključna, saj brez njega ne more ustrezno razumeti prebranega besedila.

19.Tožnik sodišču z namenom izogiba nepopravljive škode, ki bi nastala z odlašanjem o odločitvi oz. vračanju zadeve prvostopenjskemu upravnemu organu, predlaga tudi izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi tožnik, upoštevaje odobrene pripomočke, lahko pristopil na opravljanje mature v spomladanskem roku, ki se prične 29. 5. 2025 s pisnim izpitom iz Slovenščine. V kolikor začasna odredba ne bi bila izdana in tako tožnik ne bi imel možnosti opravljati mature s pripomočkom, ki ga je uporabljal celotni izobraževalni proces, na spomladanskem roku, pa je za tožnika bistveno, da s takim pripomočkom pristopi na maturo vsaj v jesenskem roku, ki se prične 22. 8. 2025. To bi mu omogočilo opravljanje mature pod enaki pogoji, kot jo bodo opravljali ostali dijaki, ki so se šolali hkrati s tožnikom.

20.Spomladanski rok poklicne mature je osrednji izpitni rok in je časovno usklajen z zaključkom šolskega leta, kar omogoča optimalne pogoje za izkaz dejanskega znanja, ki je sveže in utrjeno (po celoletnih pripravah). Prav zato je pomembno, da imajo dijaki možnost opravljanja mature v tem primarnem roku, ki najbolj ustreza naravni čarovnici učnega procesa. V tem roku maturo opravljajo tudi vsi ostali dijaki, ki so uspešno zaključili srednješolsko izobrazbo, kot ti otroci s posebnimi potrebami. Nasprotno pa so jesenski oziroma nadaljnji roki namenjeni predvsem kot druga priložnost - bodisi za popravljanje negativnih ocen bodisi za izboljševanje doseženih rezultatov. Z vsako izgubljeno priložnostjo opravljanja mature na primarnem roku, se manjšajo oziroma izgubljajo tudi možnosti izboljšanja uspeha. Popravljanje pa je tudi časovno omejeno.1 Če posamezniku ni omogočeno opravljanje mature z ustreznimi prilagoditvami, in torej prvi rok opravlja brez prilagoditev, posledično pomeni, da bo imel tak posameznik na voljo tudi manj rednih rokov za morebitno popravljanje ocen kot drugi kandidati, kar ga zopet postavlja v neenakopraven položaj.

21.Neobhodno dejstvo je, da daljša časovna prekinitev (večmesečna ali celo celoletna) med zaključkom rednega izobraževanja in opravljanjem mature, vodi v postopno pozabljanje oziroma izgubo pridobljenega znanja. Takšna prekinitev ne vpliva zgolj na vsebinsko oslabitev znanja, temveč negativno vpliva tudi na učne navade, zmanjšuje kontinuiteto priprav in otežuje ohranjanje notranje motivacije za ponovno učenje. Posledično dijaki v kasnejših rokih niso več v enakem psihološkem, kognitivnem in čustvenem stanju kot ob zaključku šolanja, kar zmanjšuje možnost, da bi lahko enakovredno izkazali svoje dejanske zmožnosti. Poleg tega pa obdobje med opravljanjem izpitnih rokov lahko povzroči tudi negotovost, ki dijake dodatno obremeni. Toliko večja je ta negotovost pri posamezniku, ki čaka na odločitev o tem, ali bo sploh lahko uporabil pripomoček, ki ga nujno potrebuje za uspešno izkazovanje pridobljenega znanja. Ta negotovost vodi v povečano tesnobo, zmanjšano motivacijo in občutek stresa, kar lahko močno demotivira posameznika, saj se ob pomanjkanju jasne usmeritve in dolgotrajni prekinitvi pripravljalnega procesa pojavijo tudi dvomi v lastne sposobnosti. Občutek, da je bila odvzeta poštena priložnost za dokazovanje, lahko povzroči izgubo samozavesti, zmanjšano motivacijo in ustvari psihološki pritisk, ki ima dolgoročne posledice. Ker gre običajno za dijake, ki imajo s tem že sami po sebi več težav, je takšno ravnanje pristojnih organov, še dodatno škodljivo in povsem v nasprotju s tem, kako bi se z otroki s posebnimi potrebami moralo ravnati. Ker gre za mladostnika, ki vstopa v odraslo življenje in si s pomočjo izobraževanja želi oblikovati svojo prihodnost, bi vsaka neupravičena omejitev pri tem predstavljala resno oviro.

22.Tožnikova želja je, da nadaljuje s izobraževanjem, da pridobi ustrezne kompetence in se opolnomoči za nadaljnje življenje. Dne 14. 3. 2025 je podal prijavo za vpis na Univerzo v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, študijski program Računalništvo in informacijske tehnologije (Prva stopnja, Visokošolski strokovni, enopredmetni, 3 letni) (prva želja). Za študijski program, na katerega se je vpisal tožnik, je bilo razpisanih 80 prostih mest, prijavilo pa se je 136 kandidatov2.

23.Da bi imel tožnik vsaj primerljivo enako možnost konkurirati ostalim kandidatom, prijavljenim na omenjena visokošolska programa, mu mora biti omogočena uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem pri opravljanju mature. Le z uporabo tega pripomočka, ki predstavlja zanj nujno prilagoditev, bi bilo tožniku omogočeno enakovredno uresničevanje pravice do izobraževanja ter enakih pogojev pri opravljanju mature.

24.Če tožniku ne bo omogočeno pravočasno opravljanje mature pod pogoji, ki ustrezajo njegovim individualnim potrebam, bo to imelo daljnosežne posledice na njegovi nadaljnji življenjski in karierni poti. Zakonodaja zapoveduje, da kandidati s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebne prilagoditve (kot so npr. računalniški pripomočki z e-bralcem), opravijo maturo v enakih pogojih kot njihovi vrstniki. Vendar pa vsakršna preložitev tega procesa bodisi večmesečna bodisi celo v naslednje leto povzroči ne samo izgubo enakih pogojev za izkazovanje znanja, temveč tudi zamudo pri vstopu v nadaljnje izobraževalne procese. S tem, ko bi se mu odvzela možnost opravljanja mature z ustreznim pripomočkom v letu, ko je zaključil s srednješolskim izobraževanjem, bi tožniku nastala nepopravljiva škoda, saj bi to povzročilo najmanj enoletno zamudo, izgubo visokošolskega študijskega leta oziroma še huje, takšen odmik, bi lahko imel tudi daljnosežnejše posledice, saj bi lahko povzročil popolno izgubo motivacije (ob zavedanju, da nima enakih možnosti kot ostali ter da brez pripomočka ne more ustrezno izkazati svojega znanja in sposobnosti), da sploh pristopi k zaključnemu izpitu in pridobi srednješolsko izobrazbo ter posledično nadaljuje študij na fakulteti, ki si jo je izbral.

25.Morebitna kasnejša ugodna odločitev v upravnem postopku ne bi mogla več odpraviti škode, ki bi nastala zaradi zamujenih rokov, saj se prvotno stanje (kot trenutno je) ne bi moglo več vzpostaviti. Z odmikom odločitve o tožnikovi pravici v časovno nedefinirano prihodnost in onemogočanjem opravljanja mature v šolskem letu 2024/2025, v katerem je zaključil srednješolsko šolanje, bi tožniku nastala težko popravljiva škoda.

26.Glede na dejstvo, da se pisni del splošne mature prične 29. 5. 2025 z izpitom iz Slovenščine, tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe, s katero se do izdaje končne odločbe tožeči stranki omogoči prilagojen način opravljanja poklicne mature z uporabo pripomočka računalnika z e-bralcem že na spomladanskem izpitnem roku s pričetkom 29. 5. 2025.

27.Onemogočanje uporabe pripomočka na prvem, spomladanskem maturitetnem roku, bi pomenilo, da bi tožnik moral maturo opravljati brez ustrezne prilagoditve, ki mu je bila priznana celotno izobraževalno obdobje. Zaradi njegovih specifičnih težav brez uporabe e-bralca ne more ustrezno razumeti prebranega besedila. Opravljanje mature brez ustreznega pripomočka bi tako tožniku povzročilo znatne omejitve pri izkazovanju znanja, ki se ga na sami maturi preverja, zaradi česar obstaja visoka verjetnost bistveno slabšega rezultata ali celo neuspeha, kot to obstaja za dijake, ki teh posebnih potreb nimajo in takih pripomočkov ne potrebujejo. V skrajnem primeru pa bi takšna odločitev lahko vodila celo do tega, da tožnik, navkljub uspešno zaključenemu štiriletnemu srednješolskemu izobraževanju, sploh ne bi mogel pridobiti ustrezne izobrazbe, kar bi predstavljalo katastrofalno posledico za njegovo nadaljnje življenje. V primeru neuspeha bi bil prisiljen ponavljati poklicno maturo, kar pa bi zanj pomenilo, da bi zamudil vpis na fakulteto s svojo generacijo, s čimer bi bilo zanj izgubljeno celo šolsko leto. Odločba o usmeritvi nedvomno izkazuje, kakšne prilagoditve v času izobraževanja, kamor nedvomno sodi tudi opravljanje zaključnega izpita (poklicne mature), potrebuje. Tega v upravnem postopku nihče ni oporekal. Potrebna prilagoditev mu je bila ob zavrnitvi s strani prvostopenjskega organa, kar je potrdil tudi drugostopenjski organ, zavrnjena, z obrazložitvijo, da se pričakuje, da se je te primanjkljaje tekom šolanja odpravilo. Strokovna potrditev takšnega stališča tekom upravnega postopka ni bila nikoli predložena ali izkazana. Pavšalno sklicevanje na to, da takšne prilagoditve ni v Preglednici, ki je priloga Pravilnika, je nedopustno ob tem, da je potrebno zagotoviti takšno prilagoditev, ki je individualizirana posamezniku. Gre za administrativno oviro, ki jo zakonodajalec ohranja, čeprav se npr. ZRSŠ zaveda pomanjkljivosti takšne ureditve (dopis št. 6900-10/2020-5 z dne 25. 11. 2024) in je že tudi predlagal, da naj se pri opredeljevanju prilagoditev pri opravljanju mature izhaja iz dijakovih vzgojno-izobraževalnih potreb in uporabe prilagoditev in pripomočkov, ki jih dijaki uporabljajo že med poukom, in ne zgolj na podlagi preglednice možnih prilagoditev načina opravljanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.

28.Tako opredeljena težko popravljiva škoda je nedvomno resna in tožniku preti neposredno, odvrniti pa jo je mogoče le s predlagano začasno odredbo. Škoda je zatrjevana s konkretnimi navedbami dejstev (nesporne omejitve tožnika, ki izhajajo iz njegovih posebnih potreb, ki jih lahko, po mnenju različnih strokovnjakov, nadomešča le s prilagoditvami, ki pa mu niso priznane v celoti, zaradi česar obstaja velika nevarnost, da bo slabše opravil poklicno maturo, s čimer pa bo ogrožen njegov vpis na fakulteto), ter izkazana na ravni verjetnosti nedvomno tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe.

29.Gre za dijaka, ki ima kompleksne primanjkljaje, ki zahtevajo že prepoznane prilagoditve, ki so se že izkazali za uspešne, česar pa se mu jih praktično zgolj iz razloga, ker niso predvidene v Preglednici možnih prilagoditev načina opravljanja mature za kandidate s posebnimi potrebami, ne omogoči. Zatrjevana in izkazana težko popravljiva škoda se nedvomno nanaša na obveznosti, ki povzročajo težko popravljive posledice in je izkazana tudi neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se želijo preprečiti.

30.Kot pojasnjeno ne gre le za poseg v njegovo pravico do izobraževanja, temveč bi imel tudi dolgoročne negativne učinke na njegovo psihološko počutje, socialno vključenost ter možnosti enakovrednega v vključevanja v družbo v nadaljnjem življenju. Ob tem je treba posebej poudariti, da ima država - skladno z Ustavo RS, področno zakonodajo (ZIMI, ZUOPP-1, itd.) ter KPI - pozitivno obveznost, da osebam s posebnimi potrebami zagotovi pogoje za enakopravno vključevanje v izobraževanje, vključno z nujnimi prilagoditvami, ki omogočajo dejanski dostop do izobraževanja pod enakimi pogoji kot ostalim kakor tudi obveznost, da jim omogoči polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo.

31.Potrebno je poudariti, da tudi kasnejša ugodna odločitev v upravnem postopku ne bi mogla več odpraviti škode, ki bi nastala zaradi zamujenih izpitnih rokov na srednji šoli ter vpisnih rokov na željeni fakulteti, saj se prvotno stanje (kot trenutno je) ne bi moglo več vzpostaviti, zato je nujno, da se tožniku z izdajo začasne odredbe prizna pravica do ustrezne prilagoditve opravljanja mature z uporabno pripomočka računalnika z e-bralcem že na spomladanskem roku, ki se prične 29. 5. 2025, le tako bo tožniku omogočeno, da pravočasno izpolni vse potrebne pogoje in se brez ovir vključi v izbirni postopek, saj fakultete na podlagi prvega vpisnega roka sprejmejo kandidate, kar pomeni, da bi zamuda pri tem roku resno ogrozila njegov vpis na željeno fakulteto.

32.Toženka v odgovoru na izdano začasno odredbo vztraja pri stališčih kot izhajajo iz izpodbijane prvostopne in drugostopne odločbe ter v zvezi s predlagano začasno odredbo pojasnjuje, da se kandidatom z disleksijo, v skladu s predpisi, omogočajo enake možnosti pri maturi z zagotavljanjem naslednjih prilagoditev: podaljšan čas pisnega in ustnega izpita oz. zagovora: dodatni čas omogoča učencem z disleksijo, da temeljiteje preberejo in razumejo besedila, opravljanje mature v posebnem prostoru (bralec ne sme brati besedila, nalog oziroma vprašanj v preizkusu ali v delu preizkusa, ki preverja bralno razumevanje), prilagoditev gradiva za izpit: uporaba besedil z večjo pisavo ali z manj gostim tiskom, ki lahko izboljša berljivost (povečava preizkusa znanja s formata A4 na A3; preizkus znanja na USB-ključu v obliki zapisa .pdf (program Acrobat za odpiranje), pisanje izpita z računalnikom, uporaba računalnika za branje izpitnih pol na USB-ključu, uporaba prilagojenega pisalnega pribora, označevalca besedila in prilagojeni pribor za geometrijo, dodatni listi, uporaba enostavnega računala pri izpitu iz matematike, kartonček z opozorili, npr. "Bodi pozoren na veliko začetnico", kartonček s koraki reševanja besedilnih nalog ... (zagotovi učencu/-ki šola), prilagoditve pri vrednotenju, prilagojeno ocenjevanje zaradi izpuščanja, dodajanja ali zamenjave določenih črk, dovoljeno je pisanje s tiskanimi črkami; veliko začetnico je treba ustrezno označiti (podčrtati, obkrožiti ...), toleranca manj čitljive pisave, toleranca pri ocenjevanju načrtovalnih (geometrijskih) nalog, druge oblike prilagojenega načina ocenjevanja pisnega izpita.

33.Upoštevaje strokovna izhodišča je bralno razumevanje ključno za učno napredovanje vsakega dijaka, tudi za dijaka z disleksijo in pri mladih z disleksijo ni nespremenljivo dejstvo. Na bralno razumevanje se mora v šolah dinamično vplivati z dodatno strokovno pomočjo ter osvajanjem ustreznih tehnik in metod, ki dijaku pomagajo premagovati ta primanjkljaj. Tudi v skladu z individualiziranimi programi bi morali dijaki bralno razumevanje z leti šolanja izboljševati. Zato se mora pri preverjanju in ocenjevanju pri pouku v šolah ter tudi pri maturi izkazano bralno razumevanje ocenjevati. Nikakor ne more biti cilj šolanja, da se pri teh dijakih bralno razumevanje kot eden od temeljnih ciljev izobraževanja opusti in se ga prek pomoči bralca ali s tehničnimi pripomočki (npr. e-bralec) nadomesti s slušnim razumevanjem. Tožena stranka predlaga, da sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči v skladu z največjo koristjo otroka.

K I. točki izreka

34.Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

35.Tožnik zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, ki določa, da lahko tožnik iz razlogov po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Namen začasne odredbe je torej v preprečitvi posledic, ki naj se dokončno odvrnejo z meritorno odločitvijo o tožbenem zahtevku v upravnem sporu. Zato mora tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno navesti in verjetno izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe.

36.V upravnem sporu mora sodišče na podlagi presoje navedb predlagatelja in navedb drugih strank v sodnem postopku ter z njihove strani predloženih dokazov presoditi, ali je podan zakonski pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, torej ali bi z izvršitvijo akta lahko nastala stranki težko popravljiva škoda.

37.V zvezi z odločanjem glede izdaje začasne odredbe je po novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča treba zaradi spremenjenega razmerja med ureditvijo upravnega spora in uporabo pravdnega postopka, ki je sledila spremembi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP),3

spremeniti določena stališča, ki so bila sprejeta v dosedanji sodni praksi. Z izdajo začasne odredbe namreč sodišče odloži ali drugače uredi izvrševanje izpodbijane odločitve izvršne veje oblasti do tedaj, ko pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodi, da je navedena odločitev pravilna in zakonita, s tem pa pomembno prispeva k pravni varnosti v razmerju delitve oblasti (2. in 3. člen Ustave RS). Glede na navedeno je stališče, da sodišče predlagatelju ne sme nalagati večjega procesnega bremena kot toženki, saj za to ni zakonske podlage niti v ZPP niti v ZUS-1. Upoštevana dejstva morajo zatrjevati tako predlagatelj začasne odredbe kot tudi druge stranke postopka in zanje ponuditi dokaze, njihov obstoj oziroma resničnost pa se presojata oziroma ugotavljata po splošnih pravilih pravdnega postopka, saj glede navedenega ZUS-1 ne določa nič drugače. Tako je tudi v teh primerih treba šteti neprerekana dejstva za dokazana (214. člen in naslednji ZPP), ob ponujenih dokazih, ki jih ni mogoče šteti za nedovoljene, nepotrebne oziroma neprimerne, pa tudi izvesti ustrezen dokazni postopek.4

38.Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve akta ali z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje.

39.Sodišče je najprej presojalo, ali je v obravnavani zadevi izpolnjen zgoraj navedeni temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, ki je torej v tem, da tožnik izkaže škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja. Pri tem mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obliko ter obseg škode, pojasniti, zakaj je ta škoda zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme. Šele, ko sta ta dva pogoja izpolnjena, pa je dolžnost sodišča, da mora pri odločanju upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.5

40.Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe podala zahtevo, na kakšen način naj sodišče začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje in pojasnil nepopravljivost škode, ki bi mu nastala, če bo odločba toženke postala pravnomočna.

41.Po presoji sodišča je tožnik v konkretnem primeru izkazal verjeten nastanek težko popravljive škode, ki naj bi se v obravnavanem primeru odvrnila. Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave RS), da sodišče opis škode, ki bi tožniku lahko nastala, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten. Onemogočanje uporabe pripomočka na prvem, spomladanskem maturitetnem roku, bi pomenilo, da bi tožnik moral maturo opravljati brez ustrezne prilagoditve, ki mu je bila priznana celotno izobraževalno obdobje. Zaradi njegovih specifičnih težav brez uporabe e-bralca ne more ustrezno razumeti prebranega besedila. Opravljanje mature brez ustreznega pripomočka bi tako tožniku povzročilo znatne omejitve pri izkazovanju znanja, ki se ga na sami maturi preverja, zaradi česar obstaja visoka verjetnost bistveno slabšega rezultata ali celo neuspeha, kot to obstaja za dijake, ki teh posebnih potreb nimajo in takih pripomočkov ne potrebujejo. V skrajnem primeru pa bi takšna odločitev lahko vodila celo do tega, da tožnik, navkljub uspešno zaključenemu štiriletnemu srednješolskemu izobraževanju, sploh ne bi mogel pridobiti ustrezne izobrazbe, kar bi predstavljalo katastrofalno posledico za njegovo nadaljnje življenje. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da tožnik kljub nespornim omejitvam, ki izhajajo iz njegovih posebnih potreb, ki jih lahko, po mnenju različnih strokovnjakov, nadomešča le s prilagoditvami, ki pa mu niso priznane v celoti, zaradi česar obstaja velika nevarnost, da bo slabše opravil poklicno maturo, in sicer tako spomladanski kot jesenski rok, s čimer pa bo ogrožen njegov vpis na fakulteto.

42.Tožnik bi namreč, da bi imel vsaj primerljivo enako možnost konkurirati ostalim kandidatom, prijavljenim na visokošolska programa Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, študijski program Računalništvo in informacijske tehnologije, moral imeti omogočeno uporabo pripomočka računalnika z e-bralcem pri opravljanju mature. Ključno torej je, da se tožniku omogoči opravljanje mature s pripomočkom že na spomladanskem roku, ki se prične 29. 5. 2025, na način, da se mu, poleg z odločbo DK PM št. 6033-241408-1/2024-303-PM25-4 z dne 31. 1. 2025, priznanimi prilagoditvami omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem. Le z uporabo tega pripomočka, ki predstavlja zanj nujno prilagoditev, bi bilo tožniku omogočeno enakovredno uresničevanje pravice do izobraževanja ter enakih pogojev pri opravljanju mature.

43.Če tožniku ne bo omogočeno pravočasno opravljanje mature pod pogoji, ki ustrezajo njegovim individualnim potrebam, bo to imelo daljnosežne posledice na njegovi nadaljnji življenjski in karierni poti. Zakonodaja zapoveduje, da kandidati s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebne prilagoditve (kot so npr. računalniški pripomočki z e-bralcem), opravijo maturo v enakih pogojih kot njihovi vrstniki. Vendar pa vsakršna preložitev tega procesa bodisi večmesečna bodisi celo v naslednje leto povzroči ne same izgubo enakih pogojev za izkazovanje znanja, temveč tudi zamudo pri vstopu v nadaljnje izobraževane procese. S tem, ko bi se mu odvzela možnost opravljanja mature z ustreznim pripomočkom v letu, ko je zaključil s srednješolskim izobraževanjem, bi tožniku nastala nepopravljiva škoda, saj bi to povzročilo najmanj enoletno zamudo, izgubo visokošolskega študijskega leta oziroma še huje, takšen odmik, bi lahko imel tudi daljnosežnejše posledice, saj bi lahko povzročil popolno izgubo motivacije (ob zavedanju, da nima enakih možnosti kot ostali ter da brez pripomočka ne more ustrezno izkazati svojega znanja in sposobnosti), da sploh pristopi k zaključnemu izpitu in pridobi srednješolsko izobrazbo ter posledično nadaljuje študij na fakulteti, ki si jo je izbral.

44.Po oceni sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi.

45.Glede na navedeno je sodišče s sklepom zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 ugodilo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

K II. točki izreka

46.Stroški v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe so del stroškov upravnega spora. O njih pa bo lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh strank (prvi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1). Iz navedenih razlogov bo sodišče o vseh stroških postopka odločalo ob izdaji končne odločbe.

-------------------------------

1Glej: 40., 42. člen ZMat.

2https://studentski.net/studij/um/feri/b1-vss-racunalnistvo-in-informacijske-tehrologije.

3Po določbi prvega odstavka 122. člena ZPP-E, ki se uporablja od 14. 9. 2017, se namreč v upravnem sporu uporablja ZPP, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.

4Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 96/2022 z dne 8. 6. 2022.

5Tako na primer odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 139/2012, I Up 362/2010, I Up 515/2011 in I Up 203/2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/3 Zakon o maturi (2003) - ZMat - člen 4

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (2014) - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.