Jedro

Dokler ni obseg zapuščine dokončno razčiščen, zapuščinsko sodišče ne more izdati sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj zapuščine (puška, dve osebni vozili, ročna ura in zlat prstan – 1. točka izreka) ter na podlagi Zakona o dedovanju (ZD) za dediča razglasilo zapustnikovega brata A. A. (2. točka izreka).

2. Dedič A. A. v laični pritožbi navaja, da je pravilno postavljen kot dedič, da je pravilno ugotovljeno zapustnikovo premično premoženje, se pa nadalje odpoveduje osebnemu vozlu Twingo, ker je šel v razrez. V zvezi z zapustnikovo pokojnino navaja, da je bila zadnja v višini 500 EUR porabljena za stroške pogreba. Opisuje zapustnikovo zdravstveno stanje, glede njegovih osebnih predmetov pa navaja, da mu jih v bolnišnici niso hoteli izročiti. Nadalje navaja, da sodišče ni upoštevalo nepremičninske dediščine, to je stanovanjske hiše, ki sta jo financirala starša zapustnika in pritožnika, stroj za proizvodnjo jekla je priskrbel pritožnik, v hiši pa so se nahajala tudi umetniška dela. Nesmiselno je govoriti, da je vse to podedovala zapustnikova nekdanja žena B. A., ki si je nepremičnino, torej dediščino pritožnika, prisvojila in ga s tem oškodovala. Predlaga izvedbo zapuščinske obravnave.

3. C. A. v odgovoru na pritožbo pritožnikovim navedbam pritrjuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma, v okviru pravilne uporabe materialnega prava opozarja, da iz podatkov spisa (dopis pritožnika – list. št. 94 in odgovor na pritožbo – list. št. 175) izhaja, da sta C. A. in D. A., za katera je sodišče v prvem odstavku obrazložitve navedlo, da sta kot zapustnikova nečaka dediča,1 pritožnikova sinova in skladno z določili 14. člena ZD in naslednjih, ki opredeljujejo drugi dedni red, kot dediča ne prideta v poštev, če sodišče meni, da je zapustnikov dedič pritožnik (njun oče). Zato se postavlja vprašanje, ali sta se dediščini lahko odpovedala (list. št. 73 in 103). Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skladno s 136. členom ZD odpoved dediščini ne more biti delna. Iz izjave C. A. (list. št. 103) pa izhaja, da nima interesa dedovati manjšega starega vozila Hyundai, medtem ko se o preostanku zapuščine ni izrekel. 6. Kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 8. 1. 2020 (list. št. 95), je pritožnik sporočil sodišču, da se osebno vozilo Twingo nahaja v mestu ..., kar pomeni, da je vozilo v času zapustnikove smrti obstajalo in ga je sodišče pravilno upoštevalo kot zapustnikovo premično premoženje. Pritožbena trditev, da je šel v razrez, je zato neutemeljena. Prav tako iz pritožbe izhaja, da glede pokojnine ni ničesar spornega. Kot izhaja iz pravnomočnega sklepa z dne 23. 1. 2020 (list. št. 98), je bila zadnja pokojnina v višini 591,03 EUR izročena Občini, ker je plačala stroške pogreba. Nadaljnje pritožbene navedbe v zvezi z zdravstvenim stanjem zapustnika so nebistvene. Pritožbena navedba, da v bolnišnici pritožniku niso želeli izročiti zapustnikovih osebnih predmetov, je prav tako neutemeljena, saj iz dopisa Bolnišnice ... z dne 31. 5. 2019 (list. št. 44) izhaja, da so ročno uro in prstan prijavili v zapuščinsko maso, iz izpodbijanega sklepa sodišča pa, da sta navedena predmeta v hrambi pri sodišču in jih dedič/i lahko prevzame/jo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

7. Je pa utemeljen pritožbeni očitek v zvezi z nepremičninsko dediščino. Sodišče prve stopnje je opravilo uradne poizvedbe v zemljiški knjigi in ugotovilo, da zapustnik ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin na območju Republike Slovenije (uradni zaznamek z dne 26. 8. 2019 – list. št. 64). Pritožnik zatrjuje, da zapuščino predstavlja tudi stanovanjska hiša s strojem in premičnimi stvarmi v njej, ki sta jo financirala starša zapustnika in pritožnika. V obravnavani zadevi torej obstaja spor o obsegu zapuščine in sicer je sporno dejstvo, od katerega je odvisna velikost pritožnikovega dednega deleža. Dokler ni obseg zapuščine dokončno razčiščen, zapuščinsko sodišče ne more izdati sklepa o dedovanju. Pritožbeno sodišče dodaja, da je bila 1. 10. 2019 opravljena zapuščinska obravnava, na katero pritožnik ni bil vabljen in mu tudi ni bil vročen poziv, da naj predloži vsa dokazila o obstoječi zapuščini, tudi v zvezi z nepremičninami. Zato gre njegovo pritožbeno navedbo, da bi bila potrebna izvedba javne razprave, šteti kot uveljavljanje absolutne bistvene kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je ob povedanem očitno podana.

8. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje najprej razjasni okoliščino, kdo so dediči drugega dednega reda po zapustniku, nadalje naj ugotovi, ali je za pritožnika ter morebitne druge dediče sporen obseg zapuščine, saj bo v tem primeru potrebna prekinitev skladno s 3. točko drugega odstavka 210. člena ZD. Pri tem mora sodišče dati vsem potencialnim dedičem možnost do izjave v postopku, če bodo dediči zahtevali, tudi z razpisom zapuščinske obravnave (203. člen ZD), šele nato bo mogoče ponovno izdati sklep o dedovanju.

9. Ker je pritožnikova pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10. V obravnavani zadevi je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, saj bi s tem strankam odvzelo pravico do pritožbe. Novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sklep se sme izpodbijati iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357. a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Če se pritožba vloži po pooblaščencu, je to lahko odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. člena ZPP).

1 Prim. dopis Občine, Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve, list. št. 18, iz katerega izhaja, da je imel zapustnik brata A. A. in dva nečaka – C. A. in D. A.