25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2002

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 563/99-3 z dne 21. 11. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 565/95 z dne 18. 12. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo povrniti tožeči stranki zakonite zamudne obresti od zneska 176 172 SIT za čas od 10. 7. 1992 do 1. 8. 1995 in pravdne stroške. Tožena stranka je po vložitvi tožbe poravnala glavnico, zato je tožeča stranka svoj zahtevek delno umaknila, vztrajala pa je na povračilu zakonitih zamudnih obresti za čas od dne, ko je zavarovalnica oškodovancu izplačala dolgovani znesek (10. 7. 1992), do dne, ko je tožena stranka zavarovalnici kot tožeči stranki vrnila glavnico (1. 8. 1995). Tožena stranka je nasprotovala, da bi obresti pričele teči že z dnem, ko je zavarovalnica oškodovancu izplačala odškodnino, temveč je navajala, da obresti tečejo šele od obsodilne kazenske sodbe dalje. Sodišče prve stopnje stališču toženca ni pritrdilo. Navedlo je, da je zavarovalnica z izplačilom odškodnine pridobila pravico do regresa, zato tečejo obresti od tega dne dalje. Sodišče prve stopnje je pri tem opozorilo, da je takšna tudi ustaljena sodna praksa. Sodišče tudi meni, da je tožena stranka višino glavnice pripoznala s tem, da je dolg plačala. Iz enakih razlogov je bila zavrnjena tudi pritožba. Višje sodišče še dodaja, da pritožbenega ugovora, da je vozilo upravljala žena in ne toženec, ni mogoče upoštevati, ker je sodišče vezano na obstoj kaznivega dejanja in na kazensko odgovornost, ugotovljeno z obsodilno kazensko sodbo. Hkrati meni, da je s plačilom odškodnine oškodovancu prišlo do zakonite subrogacije zavarovalnice v pravice oškodovanca, zato od tega dne tečejo zamudne obresti. Višje sodišče navaja, da je po splošnem načelu treba plačati zamudne obresti od neupravičeno pridobljene koristi od dneva pridobitve, če je bil pridobitelj nepošten. V danem primeru je po navedbah Višjega sodišča toženec vedel za okoliščine škodnega dejanja.

Ustavni pritožnik meni, da je stališče Višjega sodišča, da je bila korist zanj pridobljena z dnem, ko je zavarovalnica izplačala odškodnino tretjemu, nepravilno, ker ne upošteva, da temelj izplačila vse do pravnomočne obsodilne sodbe ni bil znan. Navaja, da naj bi mu zavarovalnica povzročila škodo, s tem ko se je samovoljno odločila, da bo izplačala odškodnino še pred pravnomočnostjo kazenske sodbe. Sodišča naj bi mu s tem, ko so zahtevku za plačilo tožeče stranke ugodila, kršila pravico enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave), ker so ga z odločitvijo, da začno zamudne obresti teči še pred kazensko sodbo, dejansko spoznala za krivega brez obsodbe.

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom zoper izpodbijani sklep ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter domneve nedolžnosti (27. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

3.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude