Jedro

Neposredni posestnik ima pravico do posestnega varstva tako proti tretjim osebam, kot proti posrednemu posestniku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sklepa prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo, da sta prva toženka in drugi toženec motila tožečo stranko v mirni posesti gostinskega lokala S. s tem, da sta zamenjala ključavnico na vhodnih vratih v gostinski lokal. Tožencema je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja (z namestitvijo stare ključavnice ali z izročitvijo ključa nove ključavnice) ter jima prepovedalo nadaljnje motenje posesti. Naložilo jima je tudi, da morata tožeči stranki povrniti 54.101,00 SIT stroškov postopka. Tožbeni zahtevek zoper tretjega toženca je zavrnilo.

Zoper ugoditveni del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožujeta prva toženka in drugi toženec in predlagata razveljavitev. Zatrjujeta, da je rok, za katerega je bila sklenjena podnajemna pogodba s tožečo stranko, že potekel. Zato ta nima podlage za vrnitev v sporni lokal. Toženca tudi ne moreta vzpostaviti prejšnjega stanja, saj na njem nimata več nikakršnih pravic. Realizacija dajatvenega dela sklepa bi pomenila poseg v tujo lastnino. Tožeča stranka tudi nima pravnega interesa, saj je podnajemna pogdba že iztekla. Razen tega sta toženca skupaj z lastniki prostorov iz lokala odnesla vse stvari tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Četudi je že iztekel rok, za katekrega je bila sklenjena podnajemna pogodba, to ne more vplivati na pravico tožeče stranke do varstva posesti. Tožeča stranka ima namreč kot neposredna posestnica pravico do posestnega varstva tako proti tretjim osebam kot proti posrednemu posestniku (75. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR), sodišče pa daje varstvo posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; pri tem se ne upoštevajo pravica do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika (1. odstavek 78. člena ZTLR). Pretek časa, za katerega je bila sklenjena podnajemna pogodba, zato ne izključuje utemeljenosti zahtevka. Tudi če bi ta čas pretekel pred storitvijo motilnega dejanja (v konkretnem primeru naj bi pretekel po storjenem dejanju), to ne bi izključevalo samovoljnosti, saj toženca nista imela posestničinega dovoljenja za zamenjavo ključavnice, pa tudi ne upravičenja, ki bi temeljilo neposredno na zakonu ali na odločbi pristojnega organa ali sodišča. Brez pomena so tudi pritožbene trditve, da je lokal tuj, na katerem toženca zaradi poteka najemne pogodbe nimata nikakršnih pravic. Kot je že rečeno, daje sodišče posestno varstvo le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne da bi upoštevalo pravico do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika (1. odstavek 78. člena ZTLR). In ker dejstvo, da je lokal v tuji lastnini, tudi ne izključuje dejanske možnosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja (izročitev ključa nove ključavnice ali namestitev stare ključavnice ni nekaj, česar fizično ne bi bilo mogoče izvršiti), to, da so toženca in lastniki iz spornih prostorov odnesli vse stvari tožeče stranke, pa ne pravice tožeče stranke do posestnega varstva, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sklepa prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku).