Jedro

Kolikšna je površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ampak je za vso površino stanovanjske hiše štel, da sodi v to kategorijo. Po šestem odstavku 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb se namreč prostori za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, vrednotijo s faktorjem 1, pomožni prostori pa se upoštevajo tako, da se pomnožijo s tam navedenimi korekcijskimi faktorji. Upravni organ te določbe pri odločanju ni upošteval.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 264/2016-2 z dne 25. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek št. III K 25198/2015 z obrazložitvijo, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz ugotovitev izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik do ½ solastnik nepremičnine s parc. št. 2124/9 k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo št. …, v kateri živi prosilec in katere vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 157.927,54 € in stavbno zemljišče, katerega vrednost je po isti metodi izračunana na 5.668,65 €. Uporabna površina stanovanjske stavbe, v kateri živi prosilec, je 227,5 m2 (površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje). Organ za brezplačno pravo pomoč ugotavlja, da znaša presežek primerne velikosti stanovanja ob upoštevanju dvakratnika največje površine določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine (ta za prosilca znaša 60 m2), ob upoštevanju solastniškega deleža prosilca na navedeni nepremičnini 53,75 m2. To pomeni, da ima prosilec premoženje, ki se v skladu z določilom prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v višini 37.312,55 €, k čemur je treba prišteti še vrednost polovičnega deleža na stavbnem zemljišču parc. št. 2124/9 k.o. … v višini 2.834,33 €, kar pomeni skupno 40.146,88 €. Tožnik ima torej premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 €), to pa utemeljuje zavrnitev prosilčeve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za brezplačno pravno pomoč izpolnjevanja objektivnega pogoja ni ugotavljal. 2. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je stanovanjska stavba, katere solastnik je, razdeljena na tri dele in sicer klet, pritličje in prvo nadstropje. Klet in prvo nadstropje ne ustrezata kriterijem uporabne bivalne površine, saj sta brez vsakršne opreme, ki je potrebna za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, kar dokazuje s fotografijami. Po potrebi predlaga tudi ogled. Edina uporabna površina stanovanjske stavbe je pritličje, v katerem živi skupaj z mamo, ki je solastnica druge polovice stanovanjske stavbe in s svojim očetom, ki ima doživljenjsko služnostno pravico. Vsi trije živijo na površini, ki znaša le 1/3 površine, ki jo je določil organ za brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. Brezplačna pravna pomoč pa se ne dodeli osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Pri tem v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik oziroma družina živi, vendar samo do vrednosti primernega stanovanja (1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli s m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin (drugi odstavek 17. člena ZUPJS).

8. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da dvakratnik površine primernega stanovanja za tožnika po ZUPJS znaša, glede na to, da gre za enočlansko družino, 60 m2. To je v skladu s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, po katerem znaša največja površina, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine za enočlansko družino 30 m2, ob ugotavljanju velikosti primernega stanovanja po ZUPJS pa je treba upoštevati dvakratnik te površine, to je 60 m2. 9. V predmetni zadevi je sporna ugotovljena površina primernega stanovanja za tožnika. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša uporabna površina stanovanjske stavbe 227,5 m2, ta površina pa je opisana kot površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje. Tožeča stranka temu oporeka in navaja, da so stanovanjski prostori le v eni etaži sicer trinadstropne stavbe. Kolikšna je površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ampak je za vso površino stanovanjske hiše štel, da sodi v to kategorijo. Tožeča stranka se s takšno ugotovitvijo dejanskega stanja ne strinja, navedene dejanske ugotovitve pa so bistvene za odločitev v tej zadevi. Po šestem odstavku 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb se namreč prostori za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, vrednotijo s faktorjem 1, pomožni prostori pa se upoštevajo tako, da se pomnožijo s tam navedenimi korekcijskimi faktorji.

10. V upravnem postopku velja načelo materialne resnice, ki je uzakonjeno v 8. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo; na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. Temu načelu sledi 139. člen ZUP, ki določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Izvedbo vsakega dokaza lahko odredi tudi po uradni dolžnosti, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (139. člen ZUP).

11. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni. Glede na to, da dejstva, ki so pomembna za odločitev, niso razjasnjena, je treba v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, pri čemer ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Vse do izdaje odločbe ima stranka pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (146. člen ZUP).

12. Ker organ za brezplačno pravno pomoč za odločitev relevantnih okoliščin ni ugotavljal, je dejansko stanje glede tega ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in ugotoviti površino primernega stanovanja ob uporabi določb Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb in nato ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.