Jedro

Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ponovno dovoliti zaznambe izvršbe, ker je ta že bila dovoljena in vknjižena na podlagi predhodnih sklepov o izvršbi. Ker je bil izvršilni postopek v predhodnih izvršilnih zadevah ustavljen, izvršba za poplačilo terjatev na podlagi istih izvršilnih naslovov pa je bila v obravnavani zadevi nato ponovno dovoljena, je bilo namreč na podlagi prvega odstavka 170. člena ZIZ pri dolžnikovi nepremičnini treba vpisati zaznambo novega postopka izvršbe, v okviru katerega bo izvedena prodaja dolžnikove nepremičnine in izvršeno poplačilo upnikov iz dobljene kupnine. To pa ne bo imelo za posledico morebitnega dvojnega poplačila upnikov, saj se bodo ti v vsakem primeru lahko poplačali le enkrat, in sicer v obsegu terjatev, v zavarovanje katerih so bile vknjižene hipoteke, v vrstnem redu katerih bodo učinkovale zaznambe predmetne izvršbe. Dolžnik se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da kupnina, ki bi bila dobljena za nepremičnino, glede na druge s hipotekami zavarovane terjatve, ki imajo boljši vrstni red, ne bo zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Izvršbo je mogoče dovoliti na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico, če ni izvzeta iz izvršbe ali izvršba nanjo ni omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Morebitne predhodno vknjižene hipoteke ne pomenijo ovire za dovolitev izvršbe. Tudi če bi bilo res, da višina terjatev, ki so zavarovane s temi hipotekami, v trenutku dovolitve izvršbe presega vrednost nepremičnine, ni nujno, da bo takšno stanje tudi v trenutku razdelitve kupnine in da bodo zastavni upniki z boljšim vrstnim redom sploh pridobili pravico do poplačila skladno z določbami 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, pod točko II izreka zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe in pod točko III izreka odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. V pritožbi zoper takšen sklep je dolžnik v zvezi z zavrnitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi navedel, da je sodišče prve stopnje v točki I. - d izreka sklepa o izvršbi dovolilo izvršbo zoper dolžnika z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom: ..., last dolžnika do celote (1/1). S tem je kršilo prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (res iudicata), saj je bila izvršba na nepremičnini dolžnika s sklepom z dne 22. 1. 2020 na predlog upnika v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ustavljena, tako da je zastavna pravica upnikov, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi na podlagi 170. člena ZIZ, ostala v veljavi. Sodišče prve stopnje zato ni imelo razloga, da je v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini znova dovolilo izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi, saj je bila ta že dovoljena. Obrazložitev, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, tj. da že vpisana zaznamba predhodnih sklepov o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini dolžnika ni ovira za ponovno dovolitev izvršbe, velja zgolj za dovolitev izvršbe z ugotovitvijo vrednosti dolžnikove nepremičnine, s prodajo nepremičnine ter poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, ne pa tudi za ponovno dovolitev zaznambe izvršbe. Sicer pa izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, sploh ni potrebna, saj upniki z njo ne bi dosegli poplačila terjatve. Dolžnik je zaposlen in upniki v obravnavani ter drugih izvršilnih zadevah zoper njega uspešno vodijo izvršbo z rubežem plače, zato bodo že s tem izvršilnim sredstvom dosegli plačilo svoje terjatve. Poleg tega je izvršba na dolžnikov dom škodljiva za dolžnika, saj je pred hipotekami upnikov v obravnavani zadevi vpisanih še več drugih hipotek, ki se bodo v primeru prodaje nepremičnine poplačale prednostno in bo za poplačilo terjatve upnikov zmanjkalo sredstev. Izvršba na dolžnikovo nepremičnino zato ne varuje zakonitih interesov upnikov, ampak le povzroča škodo dolžniku. V zvezi z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe je dolžnik v pritožbi kot zmotno grajal stališče sodišča prve stopnje, da bo terjatev upnikov težko poplačati na drug način, kot s prodajo nepremičnine, in izpostavil, da imajo upniki možnost doseči poplačilo terjatve z rubežem dolžnikove plače, s prodajo dolžnikovega stanovanja pa terjatev upnikov v tej zadevi ne bi bila poplačana. Poleg tega je menil, da je odlog izvršbe utemeljen tudi zaradi njegovega zdravstvenega stanja, saj trpi zaradi resnega poslabšanja vida in čaka na operacijo sive mrene. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep v vseh treh točkah izreka razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Upniki so v odgovoru na pritožbo navedli, da so vložili predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi, ki so bili izdani v predhodnih izvršilnih postopkih. Ti postopki so bili na predlog upnikov ustavljeni, ker so z dolžnikom sklenili dogovor o plačilu celotne obveznosti, ki se ga dolžnik ni držal, zato so bili prisiljeni ponovno predlagati izvršbo. Dolžnikove navedbe o možnosti poplačila so zavajajoče, saj ima dolžnik na nepremičnini vknjiženo hipoteko za zavarovanje kredita v višini 80.000,00 EUR, ki ga odplačuje od leta 2009. Velik del tega dolga je že odplačan, zato bo kupnina za prodano dolžnikovo stanovanje zadoščala tudi za poplačilo ostalih hipotekarnih upnikov. Predlagana izvršba na dolžnikovo nepremičnino je potrebna za poplačilo njihove terjatve, saj izvršba na dolžnikovo plačo ni uspešna oziroma se poplačujejo zelo stare terjatve, upnikom pa mesečno nastajajo nove terjatve, ker dolžnik ne plačuje svojih rednih obveznosti – obratovalnih stroškov in vplačil v rezervni sklad. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep, da bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo izvršbo na nepremičnino. Pritožbenih stroškov niso priglasili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila s sklepom o izvršbi I 845/2021 z dne 13. 8. 2021 zoper dolžnika dovoljena izvršba na podlagi izvršilnih naslovov – pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 22733/2016 z dne 14. 3. 2016, VL 29254/2017 z dne 6. 4. 2017 in VL 33356/2018 z dne 23. 4. 2018. Kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, so predhodni izvršilni postopki potekali na podlagi verodostojnih listin, pri čemer so sklepi o izvršbi v teh treh zadevah postali pravnomočni in sedaj (v naložitvenem delu) predstavljajo izvršilne naslove. Med drugim je bila v teh postopkih izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino del stavbe .... in pri tej nepremičnini skladno s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZIZ (v zvezi z 86. in 88. členom Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) vknjižene hipoteke ter zaznambe citiranih sklepov o izvršbi.1

6. Ker so upniki v citiranih izvršilnih zadevah umaknili predloge za izvršbo na nepremičnino skladno z drugim odstavkom 43. člena ZIZ, je bila v vseh treh postopkih izvršba ustavljena tako, da so upniki obdržali zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Zgoraj navedene hipoteke so torej tudi po ustavitvi postopkov ostale v veljavi, upniki pa so 8. 7. 2021 (ker njihove terjatve še niso bile poplačane) v obravnavani zadevi ponovno predlagali izvršbo na dolžnikovo nepremičnino. Sodišče prve stopnje je v točki I.-d. sklepa o izvršbi dovolilo izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot dolžnik navaja v pritožbi, vendar s tem ni kršilo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, ampak je ravnalo v skladu z določbami 170. člena ZIZ. Ker je bila v zemljiški knjigi že vknjižena hipoteka za zavarovanje terjatev, ki izvirajo iz citiranih sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilnih naslovov, je namreč sodišče dovolilo le zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta pa bo učinkovala že od trenutka, od katerega učinkujejo predhodno pridobljene hipoteke. Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ponovno dovoliti zaznambe izvršbe, ker je ta že bila dovoljena in vknjižena na podlagi predhodnih sklepov o izvršbi. Ker je bil izvršilni postopek v predhodnih izvršilnih zadevah ustavljen, izvršba za poplačilo terjatev na podlagi istih izvršilnih naslovov pa je bila v obravnavani zadevi nato ponovno dovoljena, je bilo namreč na podlagi prvega odstavka 170. člena ZIZ pri dolžnikovi nepremičnini treba vpisati zaznambo novega postopka izvršbe, v okviru katerega bo izvedena prodaja dolžnikove nepremičnine in izvršeno poplačilo upnikov iz dobljene kupnine. To pa ne bo imelo za posledico morebitnega dvojnega poplačila upnikov, saj se bodo ti v vsakem primeru lahko poplačali le enkrat, in sicer v obsegu terjatev, v zavarovanje katerih so bile vknjižene hipoteke, v vrstnem redu katerih bodo učinkovale zaznambe predmetne izvršbe.

7. Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tudi ne more izpodbiti s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo nedopustnost izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom. Četudi nepremičnina predstavlja dolžnikov dom, v določbah ZIZ namreč ni podlage, da bi bila ta nepremičnina izvzeta iz izvršbe in da izvršba nanjo ne bi bila dovoljena.

8. Navedbe o tem, da naj bi za poplačilo zadoščala izvršba na dolžnikovo plačo in da naj bi se z dovolitvijo izvršbe na nepremičnino dolžniku zgolj povzročala škoda, ki jih je dolžnik uveljavljal šele v pritožbi, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa so te navedbe tudi neutemeljene in ne predstavljajo razloga, iz katerega bi dolžnik lahko nasprotoval sami dovolitvi izvršbe na nepremičnino. Okoliščina, da bi terjatev lahko bila poplačana z izvršbo na dolžnikove stalne denarne prejemke, bi lahko bila razlog za omejitev izvršbe zgolj na izvršbo s tem izvršilnim sredstvom, ki se je ob vložitvi pritožbe še vedno vodila v zadevah VL 22733/2016, VL 29254/2017 in VL 33356/2018. Vendar pa bi dolžnik v zvezi s tem moral izkazati za verjetno, da bo terjatev s tem sredstvom izvršbe poplačana. Že iz pritožbenih navedb izhaja, da se v okviru izvršbe na dolžnikove stalne denarne prejemke poplačujejo druge terjatve in ne terjatve, za katere se v obravnavani zadevi vodi izvršba. Tudi sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (sicer v okviru odločanja o predlogu za odlog izvršbe) ugotovilo, da izvršba na dolžnikove stalne denarne prejemke in na dolžnikova denarna sredstva v citiranih zadevah ni bila uspešna, česar pritožba ne prereka. Dolžnik ni podal nobenih navedb o tem, kdaj bi, upoštevaje terjatve, ki se že poplačujejo, terjatve, ki so predmet obravnavane izvršbe, sploh lahko prišle na vrsto za poplačilo in torej niti ni podal navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bo terjatev upnikov poplačana v razumnem času. Glede na dolžnikove navedbe o višini mesečnih poplačil, ki se opravljajo iz njegove plače (povprečno 433,74 EUR mesečno), in upoštevaje višino terjatev, ki so predmet izvršbe, pa bi bilo za popolno poplačilo teh terjatev (tudi če bi se začele poplačevati takoj) potrebno več kot eno leto.

9. Dolžnik se tudi ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da kupnina, ki bi bila dobljena za nepremičnino, glede na druge s hipotekami zavarovane terjatve, ki imajo boljši vrstni red, ne bo zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Izvršbo je mogoče dovoliti na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico, če ni izvzeta iz izvršbe ali izvršba nanjo ni omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Morebitne predhodno vknjižene hipoteke ne pomenijo ovire za dovolitev izvršbe. Tudi če bi bilo res, da višina terjatev, ki so zavarovane s temi hipotekami, v trenutku dovolitve izvršbe presega vrednost nepremičnine, ni nujno, da bo takšno stanje tudi v trenutku razdelitve kupnine in da bodo zastavni upniki z boljšim vrstnim redom sploh pridobili pravico do poplačila skladno z določbami 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ.2 Sicer pa dejstva, da naj bi višina terjatev z boljšim vrstnim redom zavarovanja presegala višino bodoče kupnine, dolžnik, ki ni niti navedel niti z ničemer dokazal višine še neplačanih terjatev, v zavarovanje katerih so vknjižene hipoteke z boljšim vrstnim redom, tudi ni z ničemer izkazal. 10. Glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je dolžnik predlog za odlog opiral izključno na trditev o obstoju nesorazmerja med terjatvijo 5.268,62 EUR in vrednostjo nepremičnine, ki naj bi znašala več kot 100.000,00 EUR. Prav tako pa se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba pri presoji obstoja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe (drugi odstavek 71. člena ZIZ) poleg vrednosti nepremičnine (sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe o tem, da vrednost nepremičnine znaša vsaj 100.000,00 EUR, ocenilo kot realne) in višine terjatve, za izterjavo katere se vodi izvršba (5.268,62 EUR s pripadki), upoštevati tudi druge relevantne okoliščine. Kot tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo dejstvo, da je zadevna nepremičnina obremenjena še s številnimi hipotekami za zavarovanje drugih terjatev, ki še niso v celoti poravnane in za izterjavo katerih je izvršba še v teku. Prav tako pa tudi dejstvo, da je bila izvršba z drugimi sredstvi izvršbe (tj. na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na stalne denarne prejemke dolžnika) v zadevah VL 22733/2016, VL 29254/2017 in VL 33356/2018, v katerih so predmet izterjave iste terjatve kot v predmetni zadevi, do izdaje izpodbijanega sklepa neuspešna, da so sklepi o izvršbi pri organizacijah za plačilni promet uvrščeni na 10., 18. in 25. mesto in da tudi delodajalec v evidenci sklepov za dolžnika vodi večje število neizvršenih sklepov o izvršbi, zaradi česar v okviru teh sredstev poplačila še dlje časa ni mogoče pričakovati, dolžnik pa tudi ni z ničemer pojasnil, na kakšen način bi lahko zagotovil izpolnitev obveznosti v času odloga ali v določenem časovnem obdobju.

11. Dolžnik takšne odločitve ne more izpodbiti z zgolj pavšalnim sklicevanjem na dejstvo, da imajo upniki možnost doseči poplačilo svoje terjatve z rubežem dolžnikove plače, saj izvršba s tem sredstvom izvršbe doslej ni bila niti delno uspešna. Dolžnik pa, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že zgoraj, tudi ni izkazal, da bodo s tem sredstvom izvršbe terjatve upnikov poplačane v razumnem času, še zlasti pa ne v času, za katerega bi bilo na podlagi določb 74. člena ZIZ iz tega razloga sploh mogoče dovoliti odlog izvršbe. Kot utemeljenega razloga za odlog tudi ni mogoče upoštevati dejstva, da naj glede na višino drugih terjatev z boljšim vrstnim redom terjatev upnikov v obravnavani zadevi sploh ne bi bila poplačana. Kot je sodišče obrazložilo že zgoraj, dolžnik teh trditev niti ni izkazal. Sicer pa se je na to dejstvo skliceval šele v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj se nanj ni mogel sklicevati že v predlogu za odlog, zaradi česar predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Tudi navedbe o zdravstvenem stanju, in sicer resnem poslabšanju vida, zaradi katerega čaka na operacijo sive mrene, je dolžnik podal šele v pritožbenem postopku, ne da bi pojasnil, zakaj tega ni mogel uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Dolžnik pa tudi ni podal konkretnih navedb o tem, kako naj bi nadaljevanje izvršbe vplivalo na njegovo zdravstveno stanje in njegovo morebitno poslabšanje in zakaj konkretno naj bi njegovo zdravstveno stanje, upoštevaje tudi fazo predmetnega izvršilnega postopka, v katerem ni bil postavljen niti še cenilec za izvedbo cenitve nepremičnine, opravičevalo odlog izvršbe. Prav tako ni navedel, kdaj naj bi bila izvedena operacija sive mrene, na katero čaka.

13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tako dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot tudi njegov predlog za odlog izvršbe. Glede na takšno odločitev pa je tudi pravilno odločilo, da mora dolžnik sam kriti v zvezi s tem nastale stroške postopka. Ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasil le dolžnik, ki pa jih mora kriti sam. Ker s pritožbo ni uspel, namreč ne gre za stroške, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Na podlagi sklepa o izvršbi VL 22733/2016 je bila pod ID pravice: A vknjižena hipoteka z učinkom od 17. 10. 2016, na podlagi sklepa o izvršbi VL 29254/2017 je bila pod ID pravice: B vknjižena hipoteka z učinkom od 6. 12. 2017, na podlagi sklepa o izvršbi VL 33356/2018 pa je bila pod ID pravice C vknjižena hipoteka z učinkom od 13. 11. 2018. 2 Ustavitev izvršbe, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo, pa lahko predlagajo upniki, ki so po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, in sicer v osnih dneh od vročitve odredbe o prodaji (180. člen ZIZ).