Jedro

Denarno nadomestilo je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju sodne prakse vrednosti nepremičnine, način in obseg poti ...). Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so škoda, ki nastaja za odmerjeno nepremičnino in zmanjšanje vrednosti obremenjene nepremičnine.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v točki 3. izreka nad zneskom 123.648,00 SIT in se v razveljavljenem delu zadeva v r n e v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba z a v r n e in se v nerazveljavljenem delu v točki 1., 2., 4. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v korist vsakokratnega lastnika parc. št. ... - travnik, ki je vpisana v vl. št. ... k. o. Sp. S., last predlagateljev C. M. in C. R., oba stan. K. ..., C., vsakega do 1/2 celote in v breme parc. št. ...- travnik, ki je v naravi zazidano stavbno zemljišče z individualno stanovanjsko hišo, vrtom in sadovnjakom, vpisana v vl. št. ... k. o S. S. in je last nasprotnega udeleženca M. F., stan. S. S. ..., R. S., dovolilo nujno pot, ki poteka v dolžini 28 m in v širini 3,20 m in sicer od parcelne meje med parcelama št. ... in ... k. o. S. S., preko parc. št. ... k. o. S. S.v rahlem loku do roba na južni strani dvorišča, kjer se teren nagne v brežino in v nadaljevanju do parc. št. ... k.o. S. S., kar je vse razvidno iz priložene skice terenskega ogleda z dne 11.11.2002, ki je sestavni del tega sklepa. Uporabo nujne poti je dovolilo za vožnjo z vsemi motornimi vozili. Predlagateljema je solidarno naložilo v plačilo denarno nadomestilo v znesku 123.648,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15.09.2003 do plačila, v roku 30 dni. Odločilo je tudi, da stroške postopka trpita predlagatelja.

Proti navedenemu sklepu je laično pritožbo vložil nasprotni udeleženec zaradi neupoštevanja izvedenskega mnenja, nestrinjanja z oceno manjvrednosti nepremičnine in nejasnosti glede nadzora izvedbe, širitve in graditve nujne poti. Navedel je, da bo utrpel škodo zaradi poseka dreves, ki so stara 25 let in torej v polni rodnosti, in sicer bo izgubil vsakoletni pridelek sadja ter poletno senco. Uničen bo edini ravni del zelenice, ovirano gibanje in varno igranje otrok, bistveno bo povečan tudi vsakodnevni hrup. Glede na navedeno je občutno podcenjena na 30 % ocenjena manjvrednost za uporabe služnosti. Prav tako v sklepu ni jasno definiran rok izvedbe nujne poti, nosilec izvedbe, doslednost izvedbe ter kdo bo nadziral njeno realizacijo. Predlagal je določitev roka za izgradnjo nujne poti.

Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in menila, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Očitek nasprotnega udeleženca, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo mnenja izvedenca gradbene stroke, ni utemeljen, saj je prvostopno sodišče izpodbijani sklep oprlo na navedeno izvedensko mnenje, izvedenec pa je primer obravnaval strokovno in vsestransko. Glede pritožbenega očitka nasprotnega udeleženca, da v sklepu sodišča prve stopnje ni določilo roka izvedbe, sta se predlagatelja zavezala pričeti z deli in dela izvršiti takoj, ko bo izpodbijani sklep postal pravnomočen, oz. da bosta z deli pričela in jih dokončala v 30 delovnih dneh po vročitvi pravnomočne odločbe, upoštevaje vremenske razmere. Predlagala sta, da sodišče druge stopnje zadevo obravnava prednostno, ter pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu s čl. 273 Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je začel veljati 01.01.2003, so pravna podlaga za odločanje o določitvi nujne poti in povrnitvi primernega nadomestila v obravnavanem primeru določbe Stvarnopravnega zakonika, ki materialno pravno urejajo nujno pot in določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki ureja postopek za dovolitev nujne poti. Po določbi čl. 88 SPZ dovoli sodišče nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Ob navedenem pogoju sodišče na podlagi čl. 88 SZP pri določitvi nujne poti presoja še, da se z nujno potjo ne onemogoča ali znatno ovira uporabo nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče pa določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Postopek za dovolitev nujne poti se uvede na predlog lastnika zemljišča, imetnika pravice uporabe na zemljišču, ali pravice razpolaganja oz. upravljanja takega zemljiška, ki pot potrebuje.

Sodišče druge stopnje nima razlogov za dvom v pravilnost ugotovitev prvostopnega sodišča glede predlagane nujne poti in v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje o utemeljenosti določitve nujne poti v korist solastne nepremičnine predlagateljev parc. št. ... travnik, vpisane v vl. št. ... k. o. Spodnje S. (gospodujoče zemljišče) v breme nepremičnine nasprotnega udeleženca parc. št. ..., pisane v vl. št. ... k. o. S. S., kot je razvidno iz priložene skice terenskega ogleda z dne 11.11.2002, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je z ogledom na kraju samem prepričalo, da nepremičnina predlagateljev nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto in da je predlagana trasa do javne ceste (po obstoječi poti preko parcel ., ....,..., nato pa preko parc. št. ... od parcelne meje med parc. št. ... in ... k. o S. S. v rahlem loku do roba na južni strani dvorišča nasprotnega udeleženca, ker se teren nagne v brežino in v nadaljevanju do parc. št. ... k. o. S..S. kot je razvidno iz skice terenskega ogleda) primerna za potek ustanovljene nujne poti. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se z dovoljeno nujno potjo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri bi nujna pot potekala. Nujna pot je ob primerni razširitvi, utrditvi dovoljena za vožnjo z vsemi motornimi vozili, v času nameravane gradnje stanovanjske stavbe na parceli predlagateljev tudi s težkimi transportnimi sredstvi, vendar le ob suhem vremenu in do teže tovornjakov 10 ton, sicer pa za vsakodnevni dostop do parc. št. ... z osebnim avtomobilom, občasno pa za prevoze s tovornimi vozili (za potrebe dovoza kurilnega olja in odvoza smeri). Sodišče prve stopnje pa je nujno pot dovolilo v dolžini 28 m in v širini 3,2 m ter tako, da se razširi do roba na južni strani dvorišča nasprotnega udeleženca, s čemer se pot odmakne od njegove stanovanjske hiše za dodatna 2 m. Glede na mesto, obseg in smer je torej prvostopno sodišče nujno pot dovolilo tako, da se čim manj obremeni nepremičnina nasprotnega udeleženca.

Na podlagi čl. 89 SPZ je upravičenec za dovoljeno nujno pot dolžan plačati zavezancu ustrezno nadomestilo. SPZ ne določa kriterijev za določitev višine denarnega nadomestila. Denarno nadomestilo za uporabo nujne poti je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju sodne prakse (npr. škoda, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, zmanjšanje vrednosti nepremičnine, način in obseg poti ...). Glede na ustaljeno sodno prakso so pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila škoda, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino in zmanjšanje vrednosti obremenjene nepremičnine. Izvedenec geodetske stroke je v konkretnem primeru, upoštevaje običajne okvire, ki jih za določitev odškodnine za služnost prevoza in prehoda uporablja oz. upošteva cenilska stroka, ocenil, da dovolitev nujne poti pomeni trajno zmanjšanje vrednosti nepremičnine nasprotnega udeleženca za 30 % in le glede na takšno zmanjšanje vrednosti nepremičnine izračunal višino nadomestila. Denarno nadomestilo je namreč izračunal tako, da je upošteval širino in dolžino nujne pot, tržno vrednost zemljišča in 30 % zmanjšanje vrednosti nepremičnine. Utemeljen pa je očitek pritožbe, da izvedenec ni ocenil materialne škode (izgubljen pridelek sadja) in izgube uporabe zemljišča (poletna senca, edini ravni del zelenice, ker se igrajo otroci, njihova igra pa bo z izgradnjo nujne poti ovirana in manj varna).

Sodišče druge stopnje pa nima pomislekov glede pravilnosti kriterijev, ki jih je izvedenec vzel za osnovo za izračun zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine. Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da je ocenjeno zmanjšanje vrednosti obremenjene nepremičnine podcenjeno, je neutemeljen. Izvedenec je namreč na osnovi opravljenih ugledov na kraju samem glede na potek, obseg nujne poti in upoštevaje običajne okvire, ki jih za določitev odškodnine za služnost prevoza in prehoda upošteva cenilska stroka ocenil, da bo vrednost nepremičnine nasprotnega udeleženca, ki bo obremenjena z nujno potjo, zmanjšana za 30 %.

Prav tako ni utemeljen očitek pritožbe, da bi moral biti po sklepu o določitvi nujne poti jasno definiran rok izvedbe nujne poti, nosilec izvedbe, kdo bo nadziral realizacijo in rok za izgradnjo nujne poti. Sklep o dovolitvi nujne poti sodišča prve stopnje obsega natančen potek poti, način uporabe nujne poti (za vožnjo z vsemi motornimi vozili) ter višino denarnega nadomestila. Sestavni del sklepa je tudi skica o poteku nujne poti. Po čl. 145 ZNP rok izvedbe, njen nosilec in nadzornik niso obvezne sestavine sklepa o dovolitvi nujne poti. V interesu predlagateljev pa je, kar izhaja tudi iz njunega odgovora na pritožbo, da čim prej dogradita pot, kot je dovoljena v izpodbijanem sklepu, saj smeta za dostop do svoje nepremičnine par. št. 379/6 uporabljati le pot, ki poteka po nepremičnini nasprotnega udeleženca tako, kot je to opisano v izreku sklepa in označeno v sklepu priloženi skici. Predlagateljema namreč ni dovoljena uporaba poti po parc. št. 379/5, kot obstaja v naravi sedaj (torej po tlakovanem dvorišču nasprotnega udeleženca ob stanovanjski hiši). Pravno varstvo nasprotnega udeleženca v primeru takšnega ravnanja predlagateljev pa je negatorna tožba (tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in na podlagi čl. 365 ZPP sklep sodišča prve stopnje v točki 3 izreka glede določitve denarnega nadomestila nad zneskom 123.648,00 SIT razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu, torej v točki 1, 2, in 4 izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje določiti ustrezno denarno nadomestilo tako, da bo poleg ugotovljenega zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine upoštevalo tudi škodo, ki bo nastala nasprotnemu udeležencu zaradi obremenitve nepremičnine z nujno potjo (izguba pridelka sadja, poletne sence in edinega ravnega dela zelenice, ovirana in manj varna igra otrok).