Jedro

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil storilec D. B. spoznan za odgovornega za prekršek po d) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), za katerega mu je sodišče izreklo globo 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk v cestnem prometu. Nato je sodišče storilcu za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije A, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec na dan storitve prekrška 6. 6. 2009 vozniško dovoljenje. Sodišče je storilcu naložilo tudi plačilo stroškov postopka o prekršku in sodne takse. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo storilčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnega predpisa o prekršku. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo o prekršku razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo D. B., ki je izjavil, da se strinja z navedbami v zahtevi.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je D. B. opravil vozniški izpit za kategorijo A 29. 6. 2007, status voznika začetnika pa je izčrpal na kategoriji B, katero je pridobil 3. 4. 1979, zato glede na določbo 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 kasneje, ko je pridobil kategorijo A, ni mogel še enkrat postati voznik začetnik. Status voznika začetnika je vezan na pridobitev katere od kategorij A2, A ali B in če oseba izčrpa ta status na primer na kategoriji B, ne postane več voznik začetnik, če kasneje pridobi na primer kategorijo A. To pa ne velja v primeru, če oseba izčrpa status voznika začetnika na kategoriji AM, A1, B1, F ali G. Sodišče prve stopnje je po zatrjevanju vrhovnega državnega tožilca nepravilno razlagalo omenjeno določbo ZVCP-1 in s tem kršilo materialni predpis, zaradi česar je izreklo napačno kazen, višje sodišče pa je sledilo ugotovitvam sodišča prve stopnje.

5. Voznik začetnik je po 66. točki prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. 6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je D. B. očitani prekršek storil 6. 6. 2009. Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A mu je bilo izdano 29. 6. 2007, vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B pa je pridobil 3. 4. 1979. Glede na opredelitev voznika začetnika v zgoraj citirani določbi 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 ter ob upoštevanju časa, ki je potekel od pridobitve vozniškega dovoljenja za kategorijo B, D. B. v času storitve očitanega prekrška s kategorijo A ni bil več voznik začetnik. Vrhovno sodišče je o podobnem vprašanju odločilo že v zadevi IV Ips 26/2006 z dne 6. 12. 2007, vendar zaradi spremenjene opredelitve voznika začetnika ne more vztrajati pri stališču, zavzetem v citirani sodbi. Po spremenjeni določbi 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 (ZVCP-1F, Ur. l. RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009) za voznika začetnika šteje voznik, ki najprej pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G, nato pa še vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A ali B. Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik. Pri tem je treba upoštevati zlasti tehnične lastnosti, način upravljanja in delno tudi pravila vožnje za vozila kategorij A2, A, B na eni in kategorij AM, A1, B1, F ali G na drugi strani. S slednjimi ni mogoče oziroma dovoljeno voziti na vseh vrstah cest (na primer avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila), omejeni sta tudi njihova konstrukcijsko določena hitrost ali moč motorja, za njihovo pridobitev pa je predpisana tudi nižja starostna meja (prvi odstavek 150. člena ZVCP-1).

7. Z izpodbijano pravnomočno sodbo o prekršku je sodišče nepravilno odločilo, da je imel D. B. v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, posledično pa mu je ob izrečenih devetih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, s čimer je kršilo določbo 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 in četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.