Jedro

Sodišče druge stopnje ob pritožbeni kritiki posameznih postavk mesečnih potreb mladoletnega sina opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom. Sodišče se zato na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno z navedbo ustreznih razlogov.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti glasi: "I. Tožena stranka preživninski zavezanec S.F.L. je dolžan plačevati za preživljanje mld. otroka, preživninskega upravičenca: U.L. preživnino v znesku 400,00 EUR (štiristo evrov 00/100) mesečno od vložitve tožbe, to je od 3. 5. 2016 dalje na TRR zakonite zastopnice T.L. Do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke je toženec dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s to sodbo do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji. Pisno obvestilo Centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine je skupaj s to sodbo izvršilni naslov. Od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov, do dneva plačila le teh je toženec dolžan plačati zakonske zamudne obresti, vse pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.270,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila, v roku 15 dni."

II. Pritožba tožene stranke se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 171,80, EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila, v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo očetu - tožencu naložilo plačevanje mesečne preživnine, in sicer je dolžan za mld. sina U. prispevati 350,00 EUR od vložitve tožbe, to je od 3. 5. 2016 dalje, do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, upoštevaje bodoče uskladitve preživnin, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). V presežku do 400,00 EUR preživnine je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) ter odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlagata pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) izpodbija sodbo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Strinja se z višino ugotovljenih mesečnih potreb v višini 650,00 EUR, očita pa napačno porazdelitev preživninskega bremena med obema pravdnima strankama in meni, da bi bila porazdelitev ustrezna ob dosojeni preživnini 400,00 EUR. Sodišče je podrobno ugotovilo preživninske zmožnosti obeh staršev in ugotovilo povprečni mesečni dohodek zakonite zastopnice - matere v višini 1.400,00 EUR ter toženca - očeta v višini 3.300,00 EUR. Zaključek sodišča, da mati razpolaga z več premoženja kot oče, ne more predstavljati tiste bistvene okoliščine, ki bi narekovala porazdelitev preživninskega bremena, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, in sicer 54 % potreb bi pokrival oče in 46 % potreb mati. Mati s premoženjem, ki ga je pridobila v denacionalizacijskem postopku, ne more razpolagati, ker še ni razdeljeno ter ga dosedanji upravičenci nezakonito uporabljajo oziroma imajo v posesti in bo imela še zelo velike stroške, ker bo morala sprožati številne sodne postopke. Sodišče je pri porazdelitvi bremena prezrlo okoliščino, ki bistveno vpliva na porazdelitev, in sicer da bo celotno skrb za varstvo in vzgojo nosila izključno mati tožnika. Toženec nima prav nobenega interesa, da bi imel s sinom stike, katerim se je v celoti odpovedal. Upoštevaje to pomembno okoliščino in ob dejstvu, da toženec prejema mesečno vsaj 3.300,00 EUR rednega dohodka, zakonita zastopnica pa zgolj 1.400,00 EUR ter da je celotno nematerialno breme preživljanja skupnega mladoletnega otroka na zakoniti zastopnici tožnika, bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi v celoti, kar bi pomenilo, da bi toženec nosil 61,5 % bremena in zakonita zastopnica 38,5 %. Nadalje izpodbija odločitev o povrnitvi stroškov postopka. Očita bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odločitev ni obrazložena in se je ne da preizkusiti. Drži, da v skladu s 413. členom ZPP sodišče v družinskih sporih odloči o stroških postopka po prostem preudarku, kar pa ne pomeni, da odločitve ni potrebno obrazložiti. Odločanje po prostem preudarku temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, vendar ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in da vedno vsak trpi svoje stroške z navedbo, da se je postopek nanašal na obe stranki in je bil za obe pomemben. Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso. Sodišče je spregledalo bistvena dejstva: toženec očetovstva več kot tri leta ni hotel priznati, kljub temu, da je vedel, da je oče, nasprotoval je opravi DNK analize, k preživljanju mladoletnega sina ni ničesar prostovoljno prispeval. Vseskozi je zanikal svojo preživninsko obveznost in se ni bil pripravljen pogovarjati glede mirne rešitve spora, toženec je tisti, ki je v pretežni meri povzročil, da je postopek tekel več kot štiri leta. Zakonita zastopnica mladoletnega U. drugače kot s sprožitvijo sodnega postopka ni mogla rešiti vprašanja očetovstva, saj je toženec potem, ko je izvedel, da je zakonita zastopnica rodila sina, z njo povsem prekinil stike. Nadalje opozarja na dogovor med pravdnima strankama v prvotnem postopku IV P 307/2016, iz katerega se je izločil ta obravnavani postopek, in sicer so bile stranke soglasne, da bo sodišče o stroških postopka, ki so nastali tekom prvotnega postopka glede prevodov listin odločalo v postopku, v katerem bo odločalo o preživnini.

4. Toženec izpodbija s pritožbo I. in III. točko sodbe sodišča prve stopnje z očitkom zmotne uporabe materialnega prava. Očita, da je sodišče povsem nerealno ocenilo višino mesečnih potreb mladoletnega tožnika in ni upoštevalo, čemu je preživnina namenjena, in sicer preživljanju otroka, ne pa zagotavljanju nadstandardnih otrokovih potreb. Izpodbija previsoko odmerjen strošek hrane, oblačil, stroškov za razvedrilo in aktivnosti, bivanjske stroške, strošek frizerja, nakup dioptrijskih očal, izdelave osebnih dokumentov in nakupa zdravil. Sodišče pri odmeri stroška prehrane ni upoštevalo, da ima mladoletni tožnik od ponedeljka do petka najmanj tri obroke v vrtcu. Dejstvo, da je mladoletni tožnik alergičen na kravje mleko, pa zgolj nepomembno zvišuje izdatek za hrano. V sodni praksi je v primerljivih primerih ta strošek običajno odmerjen na 50,00 EUR mesečno. Nadalje meni, da je mesečni strošek za nakup oblačil bistveno previsoko odmerjen, saj je v sodni praksi ta strošek običajno odmerjen v višini 40,00 EUR na mesec. Izpodbija tudi mesečni strošek za razvedrilo in aktivnosti. Ni izkustveno, da bi otrok v starosti pet let na letni ravni porabil 240,00 EUR za obiske kina, gledališč, živalskega vrta, bazenov in nakupe knjig. Za te namene bi zadoščal znesek 10,00 EUR na mesec. Nadalje izpodbija ocenjen strošek bivanja, ki ga je sodišče odmerilo na 158,00 EUR, zlasti izpodbija znesek porabe kurilnega olja za ogrevanje sanitarne vode v višini 50 l. Meni, da bi mladoletnemu tožniku zadoščal znesek 132,50 EUR za stanovanjske stroške in ogrevanje. Bistveno previsoko je odmerjen znesek za frizerja, nakup očal, izdelavo osebnih dokumentov in nakup zdravil. Sodno odmerjeni mesečni pavšalni znesek na letni ravni pomeni 240,00 EUR, kar je izkustveno bistveno previsoko odmerjeno. Povsem bi ustrezal strošek 5,00 EUR na mesec. Nadalje izpodbija porazdelitev preživninskega bremena in očita, da bi sodišče moralo upoštevati le razpoložljivi del mesečnega dohodka. Sodišče ni ustrezno upoštevalo, da bo toženec še nadaljnjih deset let plačeval kredit za nakup stanovanjske hiše v višini 500,00 EUR mesečno, nadalje da ga bremenijo bivanjski stroški, ki znašajo približno 115,00 EUR. Sodišče ni dovolj upoštevalo ogromnega odstopanja glede nepremičnega premoženja matere in toženca. Zakonita zastopnica mladoletnega tožnika bi s svojim solastniškim deležem lahko prosto razpolagala, ga prodala ali oddala v najem in s tem ustvarila bistveno večje mesečne prihodke. Meni, da bi sodišče ta dejstva moralo upoštevati pri razporeditvi bremen preživljanja med preživninska zavezanca.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača posamezne pritožbene očitke toženca ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

6. Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženca pa je neutemeljena.

7. Sodišče druge stopnje v okviru pritožbeno uveljavljenih razlogov ter uradnega preizkusa, ki mu ga nalaga drugi odstavek 350. člena ZPP ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Izpodbijana sodba vsebuje zadostne razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih, kar omogoča njen preizkus. Potrebno pa je pritrditi pritožbi tožnika, da je sodišče pri določitvi višine preživnine ter posledično porazdelitvi preživninskega bremena zmotno uporabilo materialno pravo, zato je bilo potrebno preživnino zvišati na znesek 400,00 EUR.

8. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih1 (v nadaljevanju ZZZDR), ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena. Po določbi 129. člena ZZZDR se preživnina določi tako, da je v ravnovesju med potrebami preživninskega upravičenca in zmožnostmi zavezanca. Po določbi 129.a člena ZZZDR mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati njegovo korist tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora strošek življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Že te materialno pravne določbe zavračajo pritožbeni očitek toženca, da sodišče ni upoštevalo, da je preživnina namenjena osnovnemu preživljanju otroka. Sodišče je preživninske potrebe mladoletnega sina pravilno ugotavljalo ob upoštevanju kriterija „zagotavljanja otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja“.

9. Višino posameznih potreb petletnega sina pravdnih strank je sodišče utemeljilo v točki 7 obrazložitve, in sicer po mnenju sodišča druge stopnje, vsako od posameznih potreb z navedbo dovolj utemeljenih razlogov ter s sklicevanjem na izkustveno preverljivost. Sodišče druge stopnje ob pregledu posameznih postavk ne pritrjuje pritožbi, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljen obseg mesečnih potreb petletnega otroka presega okvir, ki je potreben za otrokov uspešen telesni in duševni razvoj. Sodišče prve stopnje je posamezne mesečne potrebe otroka dovolj kritično ocenjevalo, in sicer je upoštevalo tudi dejstvo, da je mladoletni sin preko tedna v vrtcu, kjer oskrba vključuje tudi prehrano v času bivanja v vrtcu, vendar je sodišče pravilno upoštevalo, da otrok potrebuje hrano tudi zjutraj pred odhodom ter zvečer, ob praznikih, dopustih in čez vikende. Zato se pokaže ocenjeni znesek 80,00 EUR mesečno, kar preračunano znaša približno 3 EUR na dan, ustrezno ocenjen mesečni strošek. Pri oceni stroškov za oblačila je sodišče ustrezno upoštevalo potrebe petletnega otroka oziroma dejstvo, da je sin v obdobju, ko oblačila hitro preraste, kot tudi da je tožnica višino tega stroška dokazala, vsaj v znesku 60,00 EUR, kot ga je upoštevalo sodišče. Tudi ocena razvedrilnih aktivnosti v višini 20,00 EUR mesečno ni pretirana in je tudi ta mesečni strošek sodišče dovolj natančno obrazložilo. Enako velja za strošek ogrevanja. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje je mogoče na podlagi splošno znanih in preverljivih statističnih podatkov pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je poraba 1500 l kurilnega olja za ogrevanje stanovanjske hiše v velikosti približno 100 m2 izkazana oziroma povprečna poraba, ki jo je zakonita zastopnica tudi uspela dokazati z listinskimi dokazi.

10. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje analitično presojalo posamezne potrebe petletnega fanta s splošno znanimi dejstvi o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev, kritično je ocenilo tudi navedbe matere o mesečnih stroških za sinovo preživljanje in svoje ugotovitve pregledno zapisalo v točki 7 obrazložitve. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje so mesečni stroški preživljanja mladoletnega sina pravdnih strank ugotovljeni realno in niso pretirani. Upoštevalo je preživninske zmožnosti obeh staršev, ki omogočajo pokritje tudi določenih „nadstandardnih potreb2“, kar neuspešno očita pritožba, saj vse te aktivnosti, nedvomno koristijo otrokovemu telesnemu in duševnemu razvoju in v priznani višini 20,00 EUR, niso pretirane. Sodišče je torej ocenilo, da znašajo mesečne potrebe mladoletnega sina približno 650,00 EUR, pri čemer je pravilno upoštevalo, da gre za stroške, ki večino mesečno variirajo in jih je zato potrebno oceniti povprečno.

11. Sodišče druge stopnje ob pritožbeni kritiki posameznih postavk mesečnih potreb mladoletnega sina opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom.3 Sodišče se zato na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno z navedbo ustreznih razlogov4. Glede porazdelitve preživninskih bremen:

12. Toženec očita, da je sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena, ki mu nalaga pokritje 54 % potreb mladoletnega sina, neustrezno upoštevalo povprečni mesečni dohodek pravdnih strank, in sicer ni upoštevalo, da bo moral še naslednjih deset let odplačevati kredit za nakup stanovanjske hiše v višini 500,00 EUR mesečno ter da je neustrezno ovrednotilo "ogromno odstopanje glede nepremičnega premoženja preživninskih zavezancev". Zakonita zastopnica tožnika pa očita, da je sodišče ob dejstvu, da le eden od staršev nosi breme vsakodnevne skrbi in ukvarjanja z otrokom, napačno razporedilo preživninsko breme in se sklicuje na sodno prakso (IV Cp 1332/2017) ter meni, da bi moralo biti v konkretnem primeru, ko toženec nima prav nobene skrbi za mladoletnega sina, preživninsko breme porazdeljeno tako, da bi tožencu naložilo najmanj 65 % preživninskega bremena, zakoniti zastopnici tožnika pa 35 %.

13. Iz točke 8 obrazložitve izhaja, da je sodišče zelo natančno ugotavljalo in ocenjevalo vse materialne (tako denarne kot nedenarne) postavke toženca in zakonite zastopnice tožnika, ki tvorijo njuno preživninsko zmožnost. Na pritožbene očitke toženca je potrebno odgovoriti, da je sodišče pri tem upoštevalo njegov desetletni kredit za nakup hiše, v kateri prebiva5, zato v tem delu njegov očitek ni utemeljen. Ustrezno je sodišče upoštevalo tudi stanovanjske stroške, ki ga bremenijo, in sicer cca 205,00 EUR mesečno. Prav tako je pravilno upoštevalo, da toženec živi v življenjski skupnosti s partnerko, kar njegove priznane mesečne izdatke še zniža. Na podlagi uradnih podatkov je pravilen tudi zaključek sodišča, da prejema toženec povprečno plačo 2.800,00 EUR mesečno, mati tožnika pa prejema povprečno plačo v višini 1.400,00 EUR, torej približno polovico nižjo plačo kot toženec. Nadalje je sodišče tudi pravilno upoštevalo materino nepremično premoženje ter ostale prihodke iz naslova premoženja, vrnjenega v postopkih denacionalizacije in glede tega zaključilo, da je zakonita zastopnica solastnica več nepremičnin, katerih vrednost za okoli 83 % presega vrednost nepremičnine, katere solastnik je toženec in da je lastnica denarnih sredstev večje vrednosti. Toda tudi to dejstvo ni mogoče upoštevati, kot to želi pritožba, in sicer da bi bilo zato potrebno tožencu naložiti nižjo preživnino oziroma to dejstvo v večjem deležu upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena v breme zakonite zastopnice.

14. Ugotovljena pravno relevantna dejstva namreč v celoti narekujejo zaključek, da je toženec brez škode za svoje preživljanje zmožen plačevati mesečno preživnino v višini 400,00 EUR ter da je tako določena preživnina, ob ugotovljenih mesečnih potrebah mladoletnega sina v višini 650,00 EUR, določena ob sorazmerni porazdelitvi preživninskega bremena, in sicer 61,5 % v breme toženca in 38,5 % v breme matere - zakonite zastopnice tožnika. Potrebno je namreč pritrditi pritožbi tožnika, da je sodišče premalo upoštevalo dejstvo, da je in bo vsa skrb za varstvo in vzgojo mladoletnega sina v celoti na materi. Ob ustreznem upoštevanju te skrbi, višine povprečnih mesečnih dohodkov matere in očeta ter njenega ostalega premoženjskega stanja v trenutku odločanja, je preživnina določena v višini 400,00 EUR v skladu tako z ugotovljenimi mesečnimi potrebami mladoletnega sina kot preživninskimi zmožnostmi obeh staršev.

15. Sodišče druge stopnje odgovarja le na bistvene pritožbene očitke6, kar pa niso navedbe pod „okoliščine glede sporne umetne oploditve“, ob nespornem dejstvu pravnomočno ugotovljenega očetovstva.

16. Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti, kot to izhaja iz izreka te sodbe.

Glede odločitve o pravdnih stroških:

17. Pritrditi je potrebno pritožbi, da je sodišče materialnopravno napačno odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, kar naj bi bilo v skladu z določbo 413. člena ZPP7 oziroma z določbo 101. člena ZNP-1. Pritožba utemeljeno opozarja, da odločanje po prostem preudarku vključuje natančno vrednotenje pomembnih okoliščin konkretnega primera. Pri presoji upravičenosti tožnika do povračila stroškov postopka določitve preživnine je potrebno upoštevati specifičnost postopka, ki se je med pravdnimi strankami res začel z vložitvijo tožbe zaradi ugotovitve očetovstva, z zahtevkom za dodelitev otroka in določitev preživnine. Ta tožba je bila vložena 3. 5. 2016. V postopku IV P 307/2016 so pravdne stranke glede dodelitve otroka in glede stikov sklenile 11. 9. 2019 poravnavo in v IV. točki te poravnave dogovorile, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka. Dogovorile so tudi, da so soglasne, da se bo o stroških glede prevodov listin odločalo v postopku določitve preživnine. Na istem naroku je sodišče izdalo tudi sodbo IV P 307/2016 z dne 11. 9. 2019 o ugotovitvi očetovstva in o vpisu očeta v register o rojstvu otroka. Nadalje je potrebno upoštevati, da se je postopek nadaljeval kot nepravdni zaradi določitve preživnine ter, da je bilo prvo procesno dejanje v tem postopku glavna obravnava 11. 9. 2019. Sodišče zato kot potrebne za obravnavani postopek ne more priznati s strani tožnika priglašene stroške za opravila pred 11. 9. 2019, ker so nastali v predhodnem postopku, v katerem sta se pravdni stranki s poravnavo dogovorili, da nosi vsaka svoje stroške postopka, razen stroška, nastalega s prevodi listin ter stroška vloge za določitev preživnine.

18. Tožnik je v postopku določitve preživnine v celoti uspel, zato je ob upoštevanju prej navedenih okoliščin, upravičen do povračila potrebnih stroškov, ki so nastali v postopku določitve preživnine8. Ti so: vloga s katero se uvede postopek 160 točk, obravnava 11. 9. 2019 160 točk, obravnava 17. 2. 2020 80 točk, obravnava 8. 7. 2020 80 točk, dokazni predlogi (3 krat) 150 točk, odsotnost iz pisarne 240 točk, materialni stroški 2 %, zastopanje dveh strank 10 %, 22 % DDV, del sodne takse za predlog 15 EUR, stroški prevodov listin (255,35 EUR, 31,70 EUR, 31,70 EUR, 62,43 EUR), potni stroški tožnika za prihod na tri obravnave C. - M. - C. 37,80 EUR, kilometrina odvetnika za prihod na tri naroke 122,00 EUR, kar skupaj znese 1.270,50 EUR.

19. Strošek urnine tožniku ne gre, ker naroki niso trajali več kot uro. Tožnik je za zastopanje pooblastil odvetnika iz C. Skladno z vse bolj poudarjeno pravico stranke do proste izbire odvetnika, ki jo pretežno upošteva tudi novejša sodna praksa ter ob dejstvu, da tožnik nima stalnega niti začasnega prebivališča na območju M., da pa je pooblastil odvetnika z območja C., kjer začasno prebiva tudi tožnik, je sodišče druge stopnje kot za pravdo potrebne stroške priznalo tudi potne stroške odvetnika.9 Sodišče je stranki priznalo strošek pristopa na tri naroke, in sicer v višini izdatka za potovanje z javnim prevozom in ne kilometrine.10

20. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je toženec dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki znašajo: 200 točk pritožba zoper sodbo, 2 % materialni stroški, sodna taksa za pritožbo 22,50 EUR in 22 % DDV, kar skupaj znese 171,80 EUR.

1 Obravnavani postopek je bil uveden leta 2016 - zato se skladno z določbo 290. člena Družinskega zakonika (Ur. l. RS, št. 15/2017) dokonča po določbah ZZZDR. 2 Zlasti pri postavki za razvedrilo in aktivnosti (revija Cicido, obiski kina, gledališča, živalskega vrta, bazenov, nakupi otroških knjig...). 3 Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednostnim sklepom, ki naj uravnoteži pravno relevantne dejavnike v vrednostnem trikotniku: otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta (129. člen ZZZDR). Večkrat je v sodni praksi poudarjeno, da gre za vrednostni in ne za matematični pristop. Osrednji razlog, zaradi katerega določitev preživnine ne more biti matematično opravilo je, da celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. 4 II Ips 341/2005: „Otrokove potrebe so predvsem vrednosten pojem. Obseg otrokovih potreb ni nekaj objektivnega, niti te niso monolitne. Nahajajo se na lestvici, kjer nujnost njihove zadovoljitve upada od primarnih bioloških potreb po hrani, prek tistih civilizacijsko pogojenih po obleki, zdravstveni skrbi in ustreznem domu, dalje prek izobraževalnih in naposled do prostočasnih dejavnosti in celo povsem gole zabave. Podobno je tudi s prispevki staršev. Tudi ti niso zgolj materialni, marveč, predvsem pri mladoletnem otroku (v konkretnem primeru je to pomembno z vidika tožničinega brata) tudi nega, vzgoja in skrb. Ko sodišče vse navedene dejavnike ugotovi, jih nato v skladu z 129. členom ZZZDR vrednoti, ne pa obračuna, ter nato določi preživnino glede na vrednotno ravnotežje med potrebami in možnostmi, ne pa na podlagi matematičnega izračuna.“ 5 Usklajena sodna praksa daje preživninski obveznosti prednost pred kreditnimi obveznostmi zavezanca (II Ips 100/2003, II Ips 688/2001). 6 Določba 360. člena ZPP: V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. 7 Zakon o nepravdnem postopku, ki je pričel veljati 15.4.2019 je razveljavil sedemindvajseto poglavje ZPP »Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki« , določbe od 406. do 423. členov. 8 Odvetniška tarifa (RS 2-24/15), tarifna številka 18, točka 2 (spori za zakonito preživljanje 160 točk). 9 I Ips 38426/2019 z dne 14. 2. 2019, VSC I Cpg 75/2020, VSL II Cp 2150/2019, VSM I Cpg 118/2019. 10 Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ter Cenik za linijski promet Nomago (povprečna standarda tarifa na razdalji od 55 do 60 km - 6,30 EUR v eno smer).