Jedro

Sodišče se mora v sodbi opredeliti do vseh tistih navedb v zahtevi za sodno varstvo, ki so konkretizirane in se nanašajo na odločilna dejstva. Trditve storilca, da gre za prekršek neznatnega pomena, spadajo med navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Postaja mejne policije Metlika je z odločbo o prekršku št. 555007308556-8 z dne 22. 11. 2014 storilcu M. L., italijanskemu državljanu, zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena v zvezi z 10. členom Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) izrekel globo v znesku 500,00 EUR ter na podlagi drugega odstavka 81. člena ZOro-1 v zvezi s 25. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) stransko sankcijo odvzema orožja, in sicer lovske puške z gladko cevjo znamke Beretta, kalibra 12 mm. Prekrškovni organ je storilcu naložil tudi plačilo sodne takse v znesku 100,00 EUR. Storilčeva zagovornica je zoper odločbo o prekršku vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Črnomlju kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločbo o prekršku. Sodišče je storilcu na podlagi drugega odstavka 81. člena ZOro-1 v zvezi s 25. členom ZP-1 izreklo stransko sankcijo odvzema orožja, ki se ga odda Ministrstvu za notranje zadeve v nadaljnji postopek, in mu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 31. 7. 2015. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 zahtevi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Navaja, da se sodišče v sodbi ni opredelilo do konkretnih zatrjevanj storilca o neznatnem pomenu prekrška. Po stališču vrhovne državne tožilke je v sodbi podano tudi nasprotje med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo, ker je sodišče v izreku odločilo, da se odločba prekrškovnega organa potrdi, v obrazložitvi te odločitve pa je nasprotno navedlo, da je glede pravne kvalifikacije prekrška odločbo o prekršku spremenilo.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovi zagovornici, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. Prekrškovni organ je storilcu, ki je italijanski državljan, izdal odločbo o prekršku, ker je ob njegovem odhodu iz Republike Slovenije 21. 11. 2014 ugotovil, da je s seboj prevažal lovsko puško, za katero je sicer posedoval orožni list, ni pa bila puška registrirana v evropski orožni prepustnici, ki jo je storilec na kraju samem predložil prekrškovnemu organu.

5. Kot pred tem že v postopku pred prekrškovnim organom na kraju storitve prekrška, je storilec tudi v zahtevi za sodno varstvo in v svojem zagovoru pred sodiščem navedel, da je v naglici po pomoti vzel s seboj napačno puško, ki ni registrirana v evropski orožni prepustnici, in je identična puški, ki jo je pustil doma in je registrirana v evropski orožni prepustnici. Poudaril je, da je orožje na mejnem prehodu sam prijavil, pomoto priznal, in se tudi sicer spoštljivo vedel do obmejnih varnostnih organov. Dodatno je navedel, da predpise v zvezi z orožjem spoštuje in z orožjem ravna skrbno, da ima za vse svoje orožje ustrezne listine, in da je tudi puški, ki ju je prevažal, imel ustrezno shranjeni na primernem mestu v avtomobilu. Na podlagi teh navedb je storilec zaključil, da zatrjevane okoliščine delajo prekršek posebno lahkega, ker z njegovim ravnanjem škodljiva posledica ali nevarnost ni nastala in je posledično izrek stranske sankcije nesorazmeren teži očitanega mu prekrška.

6. Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah(1) presodilo, da se mora sodišče v sodbi opredeliti do vseh tistih navedb v zahtevi za sodno varstvo, ki so konkretizirane in se nanašajo na odločilna dejstva. Trditve storilca, da gre za prekršek neznatnega pomena, spadajo med navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti.(2) V izpodbijani sodbi se sodišče ni opredelilo do storilčevih konkretnih navedb, ki bi, če bi se izkazale za resnične, lahko vodile v ustavitev prekrškovnega postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi s 6.a členom ZP-1. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Glede na sprejeto odločitev, Vrhovno sodišče ni presojalo ostalih kršitev zakona, ki jih uveljavlja vložnica zahteve za varstvo zakonitosti.

C.

7. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče presoditi, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prekršek neznatnega pomena in glede na svojo presojo prekrškovni postopek zoper storilca bodisi ustaviti bodisi storilca spoznati za odgovornega storitve očitanega mu prekrška.

(1) Gl. sodbi Vrhovnega sodišča RS IV Ips 30/2007 z dne 20. 9. 2007 in IV Ips 106/2011 z dne 19. 1. 2012. (2) Ibidem.