Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Prvo sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 72.100,00 EUR z zamudnimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške, tožniku pa je naložilo, da je dolžan plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 2.424,75 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je bila tožena stranka pooblaščeni zastopnik proizvajalca strešne kritine iz Italije, kar je bilo med pravdnima strankama nesporno. Do te okoliščine se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tožena stranka je aktivno sodelovala pri odpravljanju napak od njihovega grajanja dalje, v zabeležki z dne 19. 10. 2007 pa je tožena stranka zapisala, da je za odpravo napak poleg izvajalca odgovorna tudi sama. Sodišče se tudi do te okoliščine ni opredelilo. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke nastopala kot potrošnik in je bila še posebej varovana preko Zakona o varstvu potrošnikov, do tega pa se prvo sodišče ni opredelilo. Tožena stranka je sama priznala, da je odgovorna za ugotovljene napake in za njihovo odpravo. Zato je napačen zaključek sodišča, da tožena stranka ni odgovorna za plačilo škode. Tožena stranka je na podlagi zapisnika z dne 19. 10. 2007 vstopila v pravno razmerje s tožečo stranko. Tožniku je dala zagotovilo za odpravo napak z njene strani. Tožena stranka je pristopila k odpravi napak in s tem k dolgu do tožeče stranke. Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki je nastala na strehi tožeče stranke, saj je tožnika seznanila, da bodo napake na strehi odpravljene tudi z njene strani.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Prvo sodišče je napačno presodilo, da toženka ni pasivno legitimirana. Glede na dejanske navedbe pravdnih strank bi moralo prvo sodišče upoštevati tudi določbe ZVPot. Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja (v času tožnikovega naročila izvajalcu del v letu 2001).
6. Razen tega pritožba utemeljeno graja, da je prvo sodišče zmotno ocenilo pomen listine v prilogi A7 (zabeležka ob ogledu strehe 19. 10. 2007). Tožnik je ugotovljene napake grajal pri izvajalcu del I. – K. d.o.o. in pri toženi stranki. Iz navedene zabeležke, ki jo je zapisala tožena stranka in jo tudi podpisala, med drugim izhaja, da so bile pri ogledu strehe tožnikovega stanovanjskega objekta ugotovljene razne napake, da jih je treba odpraviti in da sta za odpravo napak odgovorna izvajalec del in tožena stranka (kot dobavitelj kritine). Ta zabeležka izkazuje dogovor pravdnih strank oziroma njuno pogodbo o poravnavi, s katero se je toženka v svojem imenu zavezala odpraviti napake (če je bila napaka v materialu, je toženka s to poravnavo tudi pogodbeno priznala svojo obveznost odprave napak, ki temelji na določilih ZVPot, če pa je bila napaka v slabi izvedbi del izvajalca, predstavlja dogovor pravdnih strank iz te zabeležke pogodbo o pristopu toženke k dolgu oziroma obveznosti izvajalca del).
7. Zaradi napačne presoje, da toženka ni pasivno legitimirana, prvo sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev v zadevi. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo sodbo prvega sodišča in mu vrnilo zadevo v novo odločanje (355. člen ZPP).
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).