Jedro

Tožena stranka je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP. Glede na navedeno zakonsko določbo sodišče zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ima tožnik slabo premoženjsko socialno stanje in da je zahtevani znesek sodišču že poravnal. Listina, ki jo je tožnik priložil tožbi, je namreč plačilni nalog za plačilo sodne takse v pravdni zadevi II P 293/2010, ki pa za postopek vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči ni pravno relevantna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da je A.A. (tožnik v tem sporu) dolžan vrniti 714,15 EUR stroškov postopka, na račun tožene stranke izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. V obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo tega sodišča, številka Bpp 33/2012 prosilcu dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravdni postopek Okrožnega sodišča v Mariboru II P 293/2010, v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem na prvi stopnji. S sodbo tega sodišča je odločeno, da mora nasprotna stranka Zavarovalnica B. d.d. v roku 15 dni plačati upravičencu do brezplačne pravne pomoči 8.5000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrniti pravdne stroške v višini 295,06 EUR. V zadevi so bili iz sredstev brezplačne pravne pomoči plačani stroški dveh izvedenskih mnenj.

2. V nadaljevanju navaja določbe 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Terjatev iz tega naslova je bila prosilcu brezplačne pravne pomoči v celoti poravnana. Od zneska 12.028,39 EUR (odškodnina in obresti) je nasprotna stranka v pravdnem postopku odštela dolg tožnika (prosilca za brezplačno pravno pomoč) iz naslova pravdnih stroškov in dne 10. 7. 2014 nakazala razliko v znesku 12.028,39 EUR na tekoči račun odvetnika. Po določbi 48. člena ZBPP je prosilec za brezplačno pravno pomoč postal glavni zavezanec za obveznost vračila stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (tako sodna praksa Vrhovnega sodišča I Up 1090/2004, X Ips 14127, sodbe Upravnega sodišča U 191/2004, I U 1248/2012, IV U 224/2012, II U 35/2013 in I U 619/2013).

3. Ker je upravičenec do brezplačne pravne pomoči prejel plačilo, ki je večje kot je bilo v zadevi izplačanih sredstev iz odobrene brezplačne pravne pomoči, je na podlagi 48. člena ZBPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji stroške v višini, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, to je v višini 714,15 EUR.

4. Tožnik v tožbi navaja, da mu ni znano, zakaj bi moral plačati ta znesek. Ima samo invalidsko pokojnino v višini 439 EUR in s tem plačuje položnice. S temi dohodki ne more preživeti. Za odškodnino, ki jo je prejel, je plačal odvetnika, ker je vzel svoje procente, ostalo je porabil za nabavo vozička, poplačal stare dolgove in dal za popravilo invalidsko prilagojenega avtomobila. Ima šoloobveznega otroka in partnerko. Sodišče prosi, da ugotovi, da je že poravnal svoje obveznosti do sodišča in ta podatek pridobi ter smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, zato sodišče sledi njegovi utemeljitvi in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter še dodaja.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, v pravdni zadevi II P 293/2010, na podlagi pravnomočne sodbe prejel odškodnino v znesku 12.028,39 EUR. Nesporno je, da je bila tožniku prisojena odškodnina s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je nasprotna stranka odštela dolg tožnika iz naslova pravdnih stroškov, in da je bila tožniku odškodnina kot navedeno poravnana. Med strankama postopka tudi ni sporno, da so bili tožniku, ki mu je bila priznana brezplačna pravna pomoč v tem pravdnem postopku, iz sredstev brezplačne pravne pomoči plačani stroški za dve izvedenski mnenji v skupnem znesku 714,15 EUR, kar je sedaj predmet spora.

9. Tožena stranka je po presoji sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ki v drugem odstavku določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu z 46. členom ZBPP. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se do upravičencev do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko pridobil. Glede na navedeno zakonsko določbo sodišče zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ima tožnik slabo premoženjsko socialno stanje in da je navedeni znesek sodišču že poravnal. Listina, ki jo je tožnik priložil tožbi, je namreč plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 747,74 EUR v pravdni zadevi II P 293/2010, ki pa za ta postopek vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči ni pravno relevantna.

10. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče v zvezi z težkim, spisovno izkazanim socialno finančnim stanjem tožnika po poškodbi še navaja, da je dolg po določbi četrtega odstavka 43. člena ZBPP, ki se smiselno uporablja v zvezi s povrnitvijo stroškov po 48. členu ZBPP, mogoče obročno odplačati. Razen navedene določbe ZBPP, tudi 77. člen Zakona o javnih financah (odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine), v tretjem odstavku tega člena med drugim določa, da lahko pristojni minister s soglasjem ministra pristojnim za finance, do višine določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnočljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Ker gre za dolg do države, lahko po tej zakonski določbi, ob določeni aktivnosti tožnika, dovoli obročno plačilo dolga oziroma (delni) odpis dolga le pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.