Jedro

Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika M. L. iz Dutovelj, Krajna vas 31, glaseč se na ugotovitev, da mu pri toženi stranki K. d.d. Ljubljana delovno razmerje ni prenehalo dne 6.10.1998, ampak še traja, ponoven poziv na delo, razporeditev na delovno mesto vodje gostinskega obrata, izplačilo plač po 150.000,00 SIT od oktobra 1998 do decembra 1998 mesečno, po 170.000,00 SIT od januarja 1999 do decembra 1999 mesečno, po 190.000,00 SIT od januarja 2000 do decembra 2000 mesečno, po 210.000,00 SIT od januarja 2001 do decembra 2001 mesečno, po 230.000,00 SIT od januarja 2002 do marca 2002 itn. do poziva na delo, plačilo prispevkov za socialno varnost, akontacije dohodnine, regresov za letni dopust za leto 1998 v višini 51.000,00 SIT, za leto 1999 v višini 107.000,00 SIT, za leto 2000 v višini 115.000,00 SIT, plačilo odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja v višini 735.290,00 SIT in povrnitve stroškov postopka v višini 615.000,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je tudi odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožnik vztraja pri vseh svojih dosedanjih stališčih še posebej, ker je prepričan, da mu je tožena stranka storila veliko krivico, ko ga je najprej zvabila v delovno razmerje, nato pa z njim delovno razmerje prekinila. Ponovno opozarja, da je prepričan, da komisija, ki je ocenjevala njegovo delo v poskusni dobi, ni bila pravilno sestavljena niti po formalni niti po vsebinski plati. Člani komisije tudi niso bili sposobni ocenjevati delo tožnika z vidika dela, ki ga je tožnik opravljal. Zaradi tega je mnenja, da sodišče tudi v novem sojenju ni ugotovilo, ali je tožnik dosegel pričakovane rezultate in kaj so sploh pričakovani rezultati. Zaradi tega je prepričan, da je tožena stranka zakonsko določilo o poskusnem delu zlorabila in je ravno zaradi take zlorabe ostal tožnik brez dela. Navaja tudi, da se tožnik tudi ne more sprijazniti z oceno, ki vsebuje očitek, da je toženi stranki povzročil škodo, saj je taka ocena zanj škodljiva. Sodišče bi zato moralo upoštevati, da se je njemu pripisana prvotna negativna ocena poskusnega dela nanašala samo na dva očitka in sicer na zamudo na delo in na neupravičeni izostanek z dela in mu je toženka šele naknadno pripisala še dodatne napake. Tega pa sodišče ne bi smelo akceptirati.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogovo ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izvedlo vse potrebne dokaze, dejansko stanje je popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče v postopku tudi ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere po določbi 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema dokazno oceno in pravne zaključke sodišča prve stopnje ter ustrezno razlago odločitve, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja: Za presojo odločitve o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je bistvenega in odločilnega pomena ugotovljeno dejstvo, da je bila tožniku dana negativna ocena poskusnega dela iz razloga, ker je dne 15.8.1998 zamudil na delo za 2 uri, dne 16.8.1998 pa neupravičeno izostal z dela kljub temu, da se je pred tem v izmeno tistega dne sam razporedil. Tožnik je priznal, da dne 16.8.1998 ni prišel na delo, zatrjeval je le, da se je o izostanku dogovoril z nadrejenim vodjem podružnice Kozina N., ki naj bi mu ustno dovolil, da gre tistega dne rezati pršut za firmo K. na praznik terana in refoška. Vendar, kot izhaja iz izpovedih B. N., le-ta tožniku ni nikoli dovolil, da bi kritičnega dne izostal z dela, saj tega ni dovolil nobenemu vodji obrata iz razloga, ker je šlo v tistih dneh za višek sezone in je bilo zato ogromno dela. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je N. izpoved povsem prepričljiva in logična in se s tako dokazno oceno pritožbeno sodišče v celoti strinja, to pomeni, da je povsem utemeljena tudi negativna ocena tožnikovega dela, saj kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje predmet ocene poskusnega dela ni le strokovnost delavca, temveč tudi njegov odnos do dela in do ljudi, s katerimi prihaja v stik. V zvezi s tožnikovim delom je namreč potrebno upoštevati dejstvo, da tožnik ni bil navaden delavec, temveč vodja gostinskega obrata. Njegovo obnašanje v zvezi z izostankom dne 16.8.1998 je bilo zato povsem neprimerno, saj v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta nedvomno sodi tudi zanesljivost in odgovornost pri opravljanju delovnih nalog, kar pa tožnik z zamujanjem in neprihajanjem na delo nikakor ni izkazal. Pritožbeno sodišče se zato strinja s komisijo za oceno poskusnega dela, ki je iz navedenih razlogov tožnika ocenila z negativno oceno.

Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana sklepa, s katerimi je tožniku delovno razmerje zaradi negativne ocene poskusnega dela prenehalo, povsem v skladu z zakonom in je v posledici tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da komisija tožene stranke, ki je ocenjevala tožnikovo delo v poskusni dobi ni bila pravilno sestavljena pa je potrebno poudariti, da je pritožbeno sodišče glede sestave komisije za oceno tožnikovega poskusnega dela že zavzelo stališče v sklepu opr.št. Pdp 601/2000 z dne 21.2.2002, v katerem je izrecno ugotovilo, da je bila izbira članov komisije ustrezna namenu zakonske določbe po 1. odst. 16. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), saj ni sporno, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto vodje gostinskega obrata in ne kuharja, ki je sicer njegov osnovni poklic. Iz teh razlogov so pritožbene navedbe v tej smeri brezpredmetne.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP).