Jedro

Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla podatek, da ima dve hčeri, eno mladoletno in drugo polnoletno. Gre za podatka, ki ju je tožena stranka uporabila nepravilno in posledično interpretirala napačno. Že iz tega razloga in zato, ker tožena stranka v postopku dodelitve BPP ni ugotavljala, ali se bodo morda v razveznem postopku razreševala tudi druga pomembna vprašanja (poleg razveze zakonske zveze), je sodišče presodilo, da izpodbijana odločitev temelji na nepopolnem in pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Gre namreč za vprašanja, ki bi pod pogojem pravilne uporabe že predloženih podatkov, morala biti razčiščena v postopku pridobitve BPP, po pravilih ZUP, predvsem določbe 9. člena navedenega zakona.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 294/2012 z dne 20. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, Bpp 294/2012, odločila, da se prošnja prosilke A.A. za postopek razveze zakonske zveze, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je obrazložila s podatkom, da mora v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), prosilec za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) kumulativno izkazati finančno materialni oziroma subjektivni kriterij in objektivni kriterij za dodelitev BPP. Navedla je vsebino določbe 24. člena ZBPP in pojasnila, da iz prošnje izhaja, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu skupaj z otrokoma, B.B. in C.C., ki sta obe že polnoletni, in da je prosilka zaprosila za dodelitev BPP za razvezo zakonske zveze. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da v postopku razveze zakonske zveze, sodišče ne bo odločalo o dodelitvi otrok v vzgojo in oskrbo, določitvi stikov in preživnine, saj sta obe hčeri polnoletni in da pri vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze ne gre za zapleteno in zahtevno procesno opravilo. Prosilka lahko namreč na Okrožno sodišče v Celju naslovi laično vlogo, ki ji mora priložiti izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi ter na vlogo zapisati datum in se podpisati. Pristojno sodišče bo nato v nadaljevanju prosilkino vlogo štelo kot tožbo in začelo s postopkom razveze zakonske zveze. Organ za BPP je glede na vsebino zadeve mnenja, da lahko prosilka tožbo na razvezo zakonske zveze vloži sama, brez pomoči odvetnika, v obliki laične vloge, zato je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena. Ker ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP, tožena stranka ni presojala finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Prosilka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da temelji na nepravilnih podatkih. Ne strinja se z navedbo, da ima dve polnoletni hčeri, saj je hči C.C. mladoletna, rojena 13. 3. 1995, zato je zanjo treba urediti skrbništvo, stike in preživnino. Prav tako je treba urediti preživnino zanjo, saj je brezposelna, zaradi nasilja s strani moža pa je bila prisiljena zapustiti dom. Nima nobenih dohodkov. Takšno stanje traja že od 5. 12. 2011 in je zato hitra rešitev zadeve zelo nujna. Ne zmore namreč stroškov prehrane, obe hčeri pa še nimata urejene preživnine. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj se tožnica, ki ima dve polnoletni hčeri, želi razvezati. Ker postopek razveze ni pravno zapleten in zahteven postopek je tožena stranka odločila, da tožnica lahko tožbo vloži sama. Sodišče po vpogledu v podatke priloženega upravnega spisa meni, da je odločitev tožene stranke najmanj preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč tožnica v prošnji za dodelitev BPP navedla podatek, da ima dve hčeri, B.B., ki je polnoletna in hči C.C., ki je stara 17 let. Starejša hči je študentka, mlajša dijakinja. Gre za podatka, ki ju je tožena stranka uporabila nepravilno in posledično, v zvezi z zaprošeno BPP, interpretirala napačno. Že iz tega razloga in zato, ker tožena stranka v postopku dodelitve BPP ni ugotavljala, ali se bodo morda v razveznem postopku razreševala tudi druga pomembna vprašanja, je sodišče presodilo, da izpodbijana odločitev temelji na nepolnem in pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Gre namreč za vprašanja, ki bi pod pogojem pravilne uporabe že predloženih podatkov, morala biti razčiščena v postopku pridobitve BPP, po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. Ker tožnica v tožbi oporeka v postopku dodelitve BPP ugotovljenem dejanskem stanju, je prej navedena pomanjkljivost oziroma kršitev določbe 9. člena ZUP (sodelovanje stranke v postopku), lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v sporni zadevi za bistveno kršitev določb postopka, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).