Jedro

Fizična delitev stavbe, kjer so za nastanek več posameznih delov potrebna vlaganja, je mogoča le ob soglasju solastnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da se delitev nepremičnine parc. št. 220/53 k. o. x v solasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca vsakega do polovice opravi s prodajo in razdelitvijo kupnine, 2) da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici polovico skupnih stroškov postopka in 3) da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma odloči sámo. Udeleženca sta se med postopkom uskladila o o predmetu in ceni prodaje, podredno pa se je sam zavzemal za fizično delitev na dve funkcionalni enoti z delitvijo stroškov fizične delitve. Ker se izpodbijani sklep o tem ne izreče, je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Ker ni bilo ugotovljeno, da je predlagateljica že sprejela ponudbo za odkup, je bilo tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Napačna je ugotovitev, da fizična delitev ni možna. Izvedenec je navedel, da objekt ne omogoča neposredne razdelitve na več samostojnih funkcionalnih celot, ki naj bi bile praviloma z enim vhodom, vendar je v nadaljevanju tudi navedel, katera dela bi bilo treba izvesti, da bi bilo nepremičnino mogoče fizično razdružiti. Zaključek sklepa, da fizična delitev ni mogoča, je zato napačen. Napačna je tudi ugotovitev, da noben od solastnikov ni izrazil interesa za prevzem in izplačilo drugega solastnika. S tem, ko je udeležencema v sklepu o odmeri izvedenine navedlo, da lahko v 15 dneh podata pripombe na mnenje, je zavedlo udeleženca, da nista mogla pravočasno podati pripomb na mnenje. Storjena je bila kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, sodišče v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odloči o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev)(četrti odstavek). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek).

6. Odločitev sodišča prve stopnje, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo kupnine, temelji na ugotovitvah, - da je predmet delitve stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem, - da objekt po svojih tehničnih značilnostih ne omogoča neposredne delitve na več samostojnih funkcionalnih celot, - da bi predelava in izdelava instalacij, gradbena in obrtniška dela, potrebna za vzpostavitev dveh funkcionalnih enot, vrednostno predstavljala precejšen delež sedanje vrednosti nepremičnine, - da vrednost nepremičnine znaša 175.000,00 EUR, - da noben od solastnikov ni izrazil interesa, da prevzame nepremičnino.

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka, ker se sklep ne izreče o okoliščinah v zvezi z dogovarjanjem udeležencev med postopkom o načinu delitve nepremičnine. Glede na to, da ni prišlo do dogovora o načinu delitve, te okoliščine ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Ker ne gre za odločilno dejstvo, opustitev omembe in ovrednotenja teh okoliščin ne more utemeljevati kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Neutemeljen je tudi očitek kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožniku je bilo izvedensko mnenje vročeno 23. 8. 2016, v sklepu o odmeri nagrade izvedencu, ki je bil pritožniku vročen hkrati z izvedenskim mnenjem, pa je bil vsebovan napotek sodišča, da lahko pisne pripombe na mnenje poda v 15 dneh. Mesec dni po vročitvi mnenja je bil izveden narok. Četudi je pritožnik spregledal napotek sodišča o roku za podajo pripomb, je imel pripombe možnost podati na naroku. Že zato, ker tega ni storil, zatrjevana kršitev ni podana.

9. Ni utemeljen očitek, da se sklep ne izreče o možnosti fizične delitve sporne nepremičnine. Opirajoč se na izvedensko mnenje je zavzeto stališče, da delitev v naravi ni mogoča. Stališče sklepa temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je fizična delitev stavbe, kjer so za nastanek več posameznih delov potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov. Pritožba ne nasprotuje zaključku izpodbijanega sklepa, da v stavbi ne obstajata dve samostojni funkcionalni enoti, primerni za samostojno uporabo (drugi odstavek 105. člena SPZ).

10. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane kršitve materialnega in procesnega prava, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP. Predlagateljičino zavzemanje v odgovoru na pritožbo, da je strošek za odgovor na pritožbo nastal po krivdi nasprotnega udeleženca, ker je morala odgovoriti na pritožbene navedbe, ni utemeljeno.