Jedro

Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela uporabi tečaj na dan vložitve tožbe (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP). Če se po preračunu izkaže, da je vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela ne presega 5.000.000,00 SIT, se revizija zavrže.

Izrek

1. Revizija se zavrže. 2. Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala plačilo tolarske protivrednosti od 75.891,90 DEM in zamudnih obresti od tega zneska, tolarske protivrednosti od zamudnih obresti od 70.261,90 DEM in 584.864,02 DEM v tolarski protivrednosti.

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati 2.815,00 DEM in zamudne obresti od tega zneska (oboje v tolarski protivrednosti). Ugodilo je tudi zahtevku za plačilo tolarske protivrednosti od obresti od 70.261,90 DEM. Tožbeni zahtevek za plačilo 75.891,90 DEM z zamudnimi obrestmi je glede preostanka (glede plačila 73.076,90 DEM in zamudnih obresti od tega zneska, oboje v tolarski protivrednosti) zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo 584.864,02 DEM.

Drugostopenjsko sodišče je spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča, kolikor se je nanašala na 2.815,00 DEM v tolarski protivrednosti, in sicer tako, daje zahtevek za plačilo tega zneska in zamudnih obresti od njega zavrnilo, glede plačila 73.076,90 DEM in zamudnih obresti (oboje v tolarski protivrednosti) pa je prvostopenjsko sodbo potrdilo (prva točka izreka drugostopenjske sodbe). Sodbo prvostopenjskega sodišča glede višine zamudnih obresti od 70.261,90 DEM je spremenilo in določilo drugačno obrestno mero kot prvostopenjsko sodšče (druga točka prva alinea izreka drugostopenjske sodbe). Sodbo prvostopenjskega sodišča, kolikor se je nanašala na plačilo 584.864,02 DEM, je s sklepom razveljavilo (druga točka druga alinea izreka drugostopenjske sodbe) in odločilo o pritožbenih stroških (tretja točka izreka).

Zoper sodbo drugostopenjskega sodišča je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). V reviziji je predlagala razveljavitev sodb drugo- in prvostopenjskega sodišča in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Revident je izrecno navedel, da je vložil revizijo le zoper drugostopenjsko sodbo, ni pa navedel, da vlaga revizijo tudi zoper tisti del drugostopenjske odločbe, ki je po svoji vsebini sklep o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe (druga alinea druge točke izreka sodbe drugostopenjskega sodišča). Tudi iz revizijskih navedb je razvidno, da je nezadovoljen le s prvo točko, prvo alineo druge točke in s tretjo točko izreka drugostopenjske sodbe. Iz obrazložitve revizije torej ni mogoče razbrati, da bi revident vložil revizijo tudi zoper sklep drugostopenjskega sodišča glede zahtevka v višini 584.864,02 DEM. Revizijsko sodišče zato izpodbijane drugostopenjske sodne odločbe v skladu z 371. členom ZPP v tem delu ni preizkusilo.

Revizija je bila vročena toženi stranki in Državnemu tožistvu Republike Slovenije. Tožena stranka je odgovorila, da revizija ni dovoljena, ker revident ni predložil posebnega pooblastila za revizijo, in je iz tega razloga predlagala zavrženje revizije. Po mnenju tožene stranke pa revizija tudi ni utemeljena in je (podredno) predlagala njeno zavrnitev.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Za vložitev revizije mora revident vložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Če tega ne stori, sodišče revizijo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP). Revident je vsaj naknadno novo pooblastilo vložil, zato revizijsko sodišče revizije zaradi opustitve vložitve novega pooblastila ni zavrglo (prim. četrti odstavek 98. člena ZPP).

V gospodarskem sporu je revizija dovoljena le, če vrednost spornega predmeta presega 5.000.000,00 SIT (490. člen ZPP).

Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sodbo drugostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na skupaj 75.891,90 DEM z obrestmi in na obresti od 70.261,90 DEM. Denarna enota Republike Slovenije je tolar (1. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije, Ur.l. Republike Slovenije 17/91 in 33/92), zato se mora vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe določiti v slovenskih tolarjih. Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela uporabi tečaj na dan vložitve tožbe (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP).

Tožeča stranka je sprva vtoževala glavnico v višini 167.173,80 DEM. 23.6.1992 je na pripravljalnem naroku sama navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 8.380.422,50 SIT, kar je prvostopenjsko sodišče tudi sprejelo kot vrednost spornega predmeta. Po preračunu se izkaže, da je takrat vrednost 1 DEM znašala 50,13 SIT. Ta tečaj se mora upoštevati tudi pri preračunu, koliko znaša tolarska protivrednost 75.891,90 DEM. Ta znaša 3.804.461,00 SIT. K temu znesku se tudi ne prištevajo obresti od 70.261,90 DEM, ker se v postopku uveljavljajo le kot stranska dajatev k delu prvotnega zahtevka v višini 167.173,80 DEM (drugi odstavek 39. člena ZPP).

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 3.804.461,00 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena (490. člen v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).

Ker odgovor na revizijo ni v ničemer pripomogel k odločitvi o reviziji, revizijsko sodšče revidentu ni naložilo povrnitve stroškov odgovora na revizijo.