Jedro

Podlaga za prenehanje pravice stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti je sprememba odločilnih okoliščin

Izrek

Obema pritožbama se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje r a - z v e l j a v i ter zadeva v r n e prvemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod točko 1. ugotovilo, da toženi stranki niti osebno niti kot lastnikoma parc. št. xxx in parc. št. xxx k.o. Gorica pri Slivnici ni potrebna po toženi stranki zatrjevana služnostna pravica voženj z motornimi ali drugimi vozili preko parc. št. xxx in parc. št. xxx vpisanih v vl. št. xxx k.o. Gorica pri Slivnici, ki sta last tožeče stranke v smeri od A do B označeno na mapni kopiji, ki je sestavni del sodbe. Pod točko 2. je toženi stranki naložilo, da je dolžna takoj opustiti kakršnekoli vožnje v navedeni smeri, pod izvršbo. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške tega pravdnega postopka.

Proti takšni odločitvi sta se pravdni stranki pravočasno pritožili.

Toženki uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagata razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje oziroma spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnika sta prvotno postavila samo zahtevek na ugotovitev neobstoja služnostne pravice voženj po sporni poti in šele kasneje sta posta- vila subsidiarni zahtevek. Sodišče je takrat pravilno štelo, da gre za spremembo tožbe in te spremembe tožbe ni dovolilo, ker zahtevka nista v medsebojni zvezi in je dokazovanje popolnoma različno. Prvo sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločilo o zahtevku,ki ni bil dovoljen. Prvo sodišče pa je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker gre za obojestransko izgovorjeno služnostno pravico voženj, ki se je nemoteno izvrševala do vložitve tožbe. Dve do trikratne vožnje letno za tožnika ne predstavljajo nobenega bremena, saj se jima ne povzroča škoda, poleg tega pa tudi ne prebivata v gospodarskem poslopju parc. št. xxx k.o. Gorica pri Slivnici. Izvedenec kmetijske stroke xxx je pristransko menil, da je sporna pot težavna za vožnje zaradi konfiguracije terena. Te njegove razloge pa je neutemeljeno povzel tudi izvedenec xxx. Varianta 2 poti ni primerna, ker bi bilo potrebno posekati jablano,drugo pa oklestiti in tudi utrditi pot. Prvo sodišče je s svojo odločitvijo zmotno poseglo v pravice toženk. V novem sojenju toženki predlagata zaslišanje izvedenca prometne stroke, ker gre za vprašanja varnosti voženj in možnosti manevriranja.

Tožnika se pritožujeta samo proti stroškovnemu izreku sodbe in uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagata, da se sodba spremeni tako, da se toženi stranki naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 1995 dalje do plačila. Presoja prvega sodišča, da je glede na umik primarnega zahtevka tožeča stranka uspela le do polovice, je zmotna. Tožnika sta že v tožbi uveljavljala nepotrebnost služnostne pravice voženj, ker je bilo očitno, da tožena stranka služnostne pravice voženj ni priposestvovala in ji tudi ni potrebna.

Pravda je ves čas potekala tudi v smeri dokazovanja gospodarske upravičenosti, saj sta bili podani dve izvedeniški mnenji pred spremembo tožbenega zahtevka. Tožnika sta zato v pravdi uspela v celoti in jima gredo vsi stroški postopka.

Pravdni stranki na pritožbi nista odgovorili.

Pritožbi sta utemeljeni.

Toženki sicer zmotno poudarjata, da je prvo sodišče na obravnavi dne 23. 3. 1995 nepravilno sklenilo, da se dovoli sprememba tožbe s tem, da je dovolilo postavitev zahtevka na ugotovitev nepotrebnosti služnostne pravice voženj. Na podlagi 2. odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (dalje ZPP) sodišče lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se ji toženec upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Prvo sodišče je pravilno presodilo, da je sprememba tožbe smotrna in da bo pripomogla k pospešitvi postopka. Sodišče prve stopnje pri takšni odločitvi ni bilo vezano na svoj prvotni sklep s katerim res enake spremembe tožbe ni dovolilo. Ker pa lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave (1. odst. 190. člena ZPP) je prvo sodišče utemeljeno odločalo o dovoljenosti spremembe tožbe znova in tudi utemeljeno odločilo drugače kot prvič, saj ima takšna odločba le pomen za vodstvo postopka (člen 278 ZPP).

Sodišče prve stopnje pa je preuranjeno ugodilo zahtevku po spremenjeni tožbi. Pomanjkljivo je namreč ugotovilo dejansko stanje za ukinitev služnostne pravice zaradi nepotrebnosti. Na podlagi 2. odstavka 58. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (dalje ZTLR) lahko lastnik služne stvari zahteva, naj pravica stvarne služnosti preneha, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha drug razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Služnost se na podlagi te zakonske določbe, ki jo je prvo sodišče zmotno uporabilo, lahko ukine le v primeru spremenjenih razmer, katerih pa tožnik doslej ni zatrjeval in jih prvo sodišče tudi ni ugotavljalo. Omejilo se je le na ugotavljanje potrebnosti obstoječe služnostne trase in možnost vzpostavitve druge potne povezave po zemljiščih toženk. Odločilno dejstvo, ali okoliščine v času vložitve tožbe za prenehanje služnosti zaradi nepotrebnosti niso več takšne, kakršne so bile v času, ko je služnost nastala oziroma je bila pridobljena, pa v dosedanjem postopku ni bilo ugotovljeno.

Pritožbi toženk je bilo zato ugoditi, izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (1. odstavek 370. člena ZPP).

V njem bo potrebno ponoviti že izvedene dokaze ter izvesti eventuelno nove dokaze, da se razčisti doslej nepopolno ugotovljena odločilna dejstva. Najprej bo potrebno ugotoviti kdaj je služnostna pravica nastala oziroma bila pridobljena in glede na takratno stanje nato ugotoviti spremenjene okoliščine. Spremembe odločilnih okoliščin pa so izhodišče za pravno presojo, ali je zaradi njih sporna služnost postala nepotrebna v smislu 2. odst. 58. člena ZTLR.

Tožnika pa bo potrebno pozvati,da tožbeni zahtevek postavita v skladu z 2. odst. 58. člena ZTLR na prenehanje služnostne pravice zaradi nepotrebnosti, ne pa na ugotovitev dejstva nepotrebnosti služnostne pravice, kar glede na določbo 187. člena ZPP ne more biti predmet ugotovitvene tožbe.

Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev prvega sodišča ter s tem ugoditi pritožbi tožnikov proti stroškovnemu delu izreka prve sodbe.

Pri tem je poudariti, da je zmotno stališče tožnikov, da že tožba na ugotovitev, da tožencema ne pristoji služnostna pravica voženj, vsebuje tudi zahtevek na prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti. To sta povsem samostojna zahtevka z drugačno dejansko in pravno podlago.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP.